Jedro

V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. To načelo dispozitivnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka, pozna izjeme (npr. 78. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR v delu, ki se nanaša na preživljanje skupnih otrok razvezanih zakoncev), med katere pa določitev preživnine razvezanemu zakoncu ne sodi. Po določbi 81. člena ZZZDR namreč sodišče o preživninskem zahtevku zakonca odloča le na njegovo zahtevo in le v obsegu postavljenega tožbenega zahtevka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in odločilo, da je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki iz naslova preživnine za čas od 1.5.1992 do 31.8.1993 znesek 128.000 SIT, ter plačevati od 1.9.1993 naprej na 8.000 SIT določeno preživnino.

Pritožbo tožnika v celoti, pritožbo tožene stranke pa v delu, ki se je nanašal na odločitev o razvezi zakonske zveze, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeni, pritožbo toženke v delu, ki se je nanašal na preživninsko obveznost tožeče stranke (2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje), pa je kot nedovoljeno zavrglo. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti tistemu delu izreka, "s katerim je dosojena mesečna preživnina po 8.000 SIT mesečno od 1.9.1993 dalje", je vložila tožena stranka pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V nasprotju s tožbenim zahtevkom je sodišče prve stopnje preživnino za čas od 1.5.1992 do 31.8.1993 določilo v enkratnem znesku. S tem je preživninski zahtevek spremenilo v verzijskega. Tako ravnanje sodišča je tudi v nasprotju z določbo 2. člena ZPP. Nepravilno je tudi pritožbeno stališče, da sodišče ni smelo soditi preko tožbenega zahtevka. Pri preživninskih obveznostih je sojenje preko zahtevka izjemoma dovoljeno. Sodišči sta tudi prezrli, da je bila s tožbenim zahtevkom zahtevana tudi valorizacija. S preživnino bi moral biti toženi stranki zagotovljen tak materialni položaj, kakršnega je imela pred razvezo. Na 8.000 SIT določena preživnina takega položaja ne zagotavlja. Zato je materialno pravo zmotno uporabljeno. Reviziji naj se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V uvodu revizije tožena stranka sicer zatrjuje, da izpodbija sodbo sodišča druge stopnje, vendar pa iz njenega revizijskega predloga jasno izhaja, da izpodbija le tisti del odločitve sodišča druge stopnje, ki se nanaša na odločitev o preživnini v znesku 8.000 SIT za čas od 1.9.1993 dalje. O tem delu tožbenega zahtevka pa je bilo v pritožbenem postopku odločeno s sklepom o zavrženju pritožbe (2. odstavek odločbe sodišča druge stopnje). Glede na revizijski predlog se vložena revizija nanaša na tisti del odločbe pritožbenega sodišča, s katerim je bila pritožba zavržena s sklepom.

Tožena stranka je tedaj vložila revizijo proti sklepu o zavrženju dela pritožbe. Ta revizija je dovoljena (3. odst. 400. člena ZPP), ni pa utemeljena.

Ker je tožena stranka v reviziji obseg izpodbijanja izrecno omejila le na odločitev, s katero je "dosojena preživnina po 8.000 SIT mesečno od 1.9.1993 dalje", njeni revizijski razlogi, ki se nanašajo na prisojo zneska 128.000 SIT, presegajo obseg v revizijskem postopku izpodbijanega dela. Ker revizijsko sodišče lahko preizkusi izpodbijano odločbo le v delu, v katerem se izpodbija (386. člen ZPP), na revizijske trditve, da je bil s prisojo zneska 128.000 SIT, ki se nanaša na obdobje od 1.5.1992 do 31.8.1993, preživninski zahtevek neutemeljeno spremenjen v verzijskega, ne odgovarja. Sicer pa tožena stranka odločitev o plačilu zneska 128.000 SIT tudi v pritožbenem postopku ni izpodbijala, saj je v pritožbi le zatrjevala, da je odločitev o preživnini v znesku 8.000 SIT napačna zato, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka na 11.000 SIT mesečno, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da tožbeni zahtevek tožeče stranke z zneska 8.000 SIT mesečno na 11.000 SIT mesečno ni bil nikoli postavljen.

Revizijsko stališče, da bi morali nižji sodišči določiti višino preživnine na glede na postavljeni tožbeni zahtevek v tolikšnem znesku, da bi bil toženi stranki zagotovljen enak materialni položaj, kot ga je imela pred razvezo zakonske zveze, pa ni pravilno. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. To načelo dispozitivnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka, pozna izjeme (npr. 78. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR v delu, ki se nanaša na preživljanje skupnih otrok razvezanih zakoncev), med katere pa določitev preživnine razvezanemu zakoncu ne sodi. Po določbi 81. člena ZZZDR namreč sodišče o preživninskem zahtevku zakonca odloča le na njegovo zahtevo in le v obsegu postavljenega tožbenega zahtevka.

Tožena stranka je za čas od 1.9.1993 dalje zahtevala mesečno preživnino v znesku 8.000 SIT mesečno. V tem delu je bilo tožbenemu zahtevku (vključno z zahtevo, da naj preživnina v navedenem znesku velja do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov) s sodbo sodišča prve stopnje v celoti ugodeno. Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke v tem delu zavrglo z utemeljitvijo, da tožena stranka za izpodbijanje tega dela sodbe sodišča prve stopnje nima pravnega interesa (3. odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom istega člena). Taka odločitev pa je tudi po mnenju revizijskega sodišča zakonita, saj tožena stranka res nima pravnega interesa za izpodbijanje tistega dela tožbenega zahtevka, ki ga je pred sodiščem sama postavila in s katerim je v celoti uspela.

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP v zvezi s 400. členom ZPP).