22. 3. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lučke Štebal, Ljubljana, na seji 22. marca 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16. člena Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeni akt. Zatrjuje, da je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča nesorazmerno bolj obremenjeval nezazidana stavbna zemljišča v primerjavi z zazidanimi stavbnimi zemljišči. Nesorazmerna obremenitev nezazidanih stavbnih zemljišč naj bi obenem pomenila nesorazmeren poseg v zasebno lastnino in s tem kršitev 33. člena Ustave. Pobudnica navaja, da ji je davčni organ kot lastnici nepremičnin v k. o. Spodnje Pirniče izdal odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020, in sicer tako za uporabo njenega zazidanega kot nezazidanega stavbnega zemljišča. Ker je odločbo izdal na podlagi izpodbijanega odloka, naj bi ta neposredno posegal v njene pravice in pravni položaj. Predlaga, naj Ustavno sodišče odpravi 16. člen izpodbijanega odloka, ki določa način vrednotenja oziroma točkovanja odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. Učinkuje šele prek vsakokratne odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zoper to je mogoče vložiti pritožbo v davčnem postopku, po njenem izčrpanju pa sprožiti upravni spor na podlagi določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79).

4.Pobudnica izrecno navaja, da zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ji je bila izdana, še ni izčrpala pravnih sredstev, kot pojasnjuje zato, ker bi s čakanjem na njihovo izčrpanje zamudila rok za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega odloka, ki naj bi se iztekel 20. 12. 2020. Navedeno ne drži. Tretji odstavek 24. člena ZUstS določa, da kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Enoletni rok za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti torej teče le v primeru, če s pobudo izpodbijani podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno. Ker izpodbijani odlok ne učinkuje neposredno, navedeni rok v obravnavanem primeru ne teče.

5.Glede na to, da pobudnica ni izčrpala pravnih sredstev, ki jih je imela na voljo zoper posamični akt, ki ji je bil izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, vključno z ustavno pritožbo, ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijanega odloka. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik