Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
24. 3. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe 73 bivših delavcev podjetij "Ž.", d.o.o., Z., in "V.", d.o.o., U., ki jih zastopajo A. A. iz T., B. B. iz Š. in C. C. iz S. na seji senata dne 24. marca 2000
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba z dne 28. 12. 1999, dopolnjena z vlogo z dne 2. 2. 2000, se zavrže.
1.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.
2.Trije posamezniki so kot "odbor upnikov bivšega podjetja Ž. in V., d.o.o., Z." dne 28. 12. 1999 naslovili na Ustavno sodišče vlogo, v kateri navajajo vrsto posamičnih sodb in sodnih sklepov. Sodne odločbe se nanašajo na različne postopke: na leta 1994 pravnomočno končan delovni spor zaradi plačila razlike v plačah, na stečajni postopek nad dolžnikom Ž., d.o.o., Z., ter na različne kazenske in pravdne postopke. Ob tem pa navajajo še domnevno nezakonito lastninjenje. Take vloge ni bilo mogoče preizkusiti, zato je Ustavno sodišče vlagatelje pozvalo, naj jo ustrezno dopolnijo. Pri tem so bili izrecno opozorjeni na predpisane pogoje za vložitev ustavne pritožbe in opozorjeni na možne posledice, če vloge ne bodo dopolnili.
3.Dopolnitvi vloge so vlagatelji predložili pooblastilo 73 bivših delavcev podjetij "Ž." in "V." iz Ž. V ostalem pa je iz njihovih navedb mogoče povzeti, da se pritožujejo zoper domnevno protipravno delovanje posameznih državnih organov, "ki so izdajali razne odločbe, soglasja, sklepe in sodbe ter so bile odločilnega pomena, da do sedaj nismo uveljavili sodno priznanih terjatev".
Terjatve, o katerih govorijo so razlike v plačah in nadomestilih, priznane s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Brežicah, št. Pd 152/94 z dne 4. 10. 1994. Ta sodba je - glede na klavzulo o pravnomočnosti - dne 26. 10. 1994 postala pravnomočna, ne da bi se katera od strank pritožila. Vendar pritožniki tej sodbi ne očitajo kršenja ustavnih pravic. Kršitve ustavnih pravic vidijo v kasnejših postopkih, zaradi katerih naj bi ne mogli uveljaviti izplačila s pravnomočno sodbo priznanih zneskov.
4.Vloga pritožnikov je kljub dopolnitvi tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče ugotoviti, zoper katere posamične akte je vložena, in zato tudi ne, ali so v posamičnih postopkih, v katerih naj bi bili taki akti izdani, izčrpana vsa pravna sredstva. Večine aktov, na katere se v svojih vlogah sklicujejo, pritožniki tudi niso priložili.
5.Ker je vloga ostala toliko nerazumljiva in pomanjkljiva, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti in obravnavati kot ustavno pritožbo, jo je bilo treba zavreči.
6.Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi. predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.
Predsednik senatadr. Lojze Ude