Jedro

ZGD določa v 1. odst. 578. člena kot splošno pravilo, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati Zakon o podjetjih, v 2. odst. istega člena pa določa izjemo, ki velja le za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter za podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Ker mešano podjetje (tožena stranka) ni zajeto z določbo 2. odst. 578. člena ZGD, se zanj določbe ZP od uveljavitve ZGD dalje ne uporabljajo več.

Izrek

Pritožba tožene stranke se v delu, v katerem izpodbija točko I izreka odločbe prvostopnega sodišča, zavrne kot neutemeljena in se v tem delu odločba sodišča prve stopnje (sodba) potrdi.

Pritožbi tožene stranke glede točke II izreka odločbe prvostopnega sodišča se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu (sklep) spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru tožene stranke se ugodi, sklep Okrožnega sodišča opr. št VIII Pg ..... z dne 22.8.1995 se razveljavi in se zavrne kot neutemeljen predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem se naj bi do pravnomočnosti sodbe, izdane v tem postopku, zadržala izvedba 9. sklepa skupščine delničarjev družbe M. d.d. z dne 21.6.1995 o razrešitvi dosedanjega upravnega odbora in izvedba sklepa št. 11 o izvolitvi novega upravnega odbora."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

Razsodilo je, da so sklepi št. 5, 8, 9 in 11 skupščine delničarjev tožene stranke nični. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki na 120.650,00 SIT odmerjene pravdne stroške. Sklenilo je še, da se ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi zavrne.

Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila.

Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP.

Pritožnica je navedla, da je tožbo vložil odvetnik po pooblastilu pravne osebe C. d.o.o., ki pa ne more zastopati tožeče stranke. Z naknadno pridobljenim pooblastilom tožnik ni odobril pravdnih dejanj odvetnika za nazaj. Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi, da so sklepi skupščine tožene stranke nični, oprlo samo na člene 359, 578 ZGD. Upoštevati bi moralo vsaj še določbo 585. člena ZGD, po kateri obstoječe družbe sprejmejo sklepe, ki so potrebni po ZGD, po obstoječih aktih, saj ZGD neposredno ni uporabljiv. Po določbi 4. alineje 1. odst. 359. člena ZGD so sklepi skuščine nični, če niso zapisani v notarski obliki le, če je tako določeno z zakonom ali statutom. S statutom tožene stranke ni tako določeno. Statut pa določa, da bi moral tožnik tožbo napovedati že na skupščini in sicer zapisniško, česar pa ni storil. Zato je podana procesna ovira za uveljavljanje tožbenega zahtevka.

V sodnem registru je kot edini ustanovitelj vpisano podjetje A., p.o. torej je v toženo stranko vložen družbeni kapital brez znanega lastnika. Za toženo strano se po določbi 2. odst. 578. člena ZGD zato še naprej uporabljajo določbe Zakona o podjetjih. V skladu s tem zakonom je tudi usklajen statut tožene stranke in skladno z njim je bila tudi sklicana skupščina z dne 21.6.1995. Pritožnica je še navedla, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 267. členu ZIP, saj ni izkazan niti verjeten obstoj terjatve niti nevarnost nastanka nenadomestljive škode, začasna odredba pa pomeni v bistvu že realizacijo tožbenega zahtevka.

Pritožnica je predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi ter tožbo in predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrže, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena glede sodbe, utemeljena pa je glede sklepa.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Iz pooblastila, ki ga je naknadno predložil pooblaščenec tožeče stranke, je razvidno, da je tožeča stranka z njim izrecno odobrila vsa njegova dotedanja procesna dejanja. Zato ne drži pritožbena navedba, da z naknadno pridobljenim pooblastilom tožnik ni odobril pravdnih dejanj odvetnika za nazaj.

Sodišče prve stopnje je vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo. Iz računalniškega izpisa iz sodnega registra z dne 7.6.1995 ni mogoče neposredno razbrati, kakšen status ima tožena stranka. Pritožba pravilno ugotavlja, da je kot edini ustanovitelj vpisano podjetje A.p.o., iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je v toženo stranko vložen družbeni kapital brez znanega lastnika. Vendar pa registrski list številka 1 jasno pove, da se je nekdanje družbeno podjetje preoblikovalo v delniško družbo v mešani lastnini (s sklepom Srg ..... z dne 27.9.1991). Tako je razvidno tudi iz statuta tožene stranke in tudi iz zapisnika sporne skupščine tožene stranke, na kateri so sodelovale kot delničarji tudi fizične osebe (torej kot "predstavniki" zasebne lastnine). Ustanovitev (preoblikovanje) tožene stranke je očitno potekalo po poti postopne ustanovitve (2. odst. 85. člena Zakona o podjetjih), zaradi česar je v sodnem registru vpisan le ustanovitelj, ne pa tudi delničarji, ki so delnice odkupili naknadno. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni podan.

Zakon o gospodarskih družbah ne opredeljuje pojmov družbeno podjetje, mešano podjetje, zadružno podjetje in zasebno podjetje. Naslanja se na opredelitev podjetij v do tedaj veljavnem Zakonu o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90). Družbeno podjetje je po določbi 1. odst. 2. člena Zakona o podjetjih podjetje, ki posluje s sredstvi v družbeni lastnini, mešano podjetje pa podjetje, ki posluje s sredstvi v mešani lastnini (družbeni, zadružni, v lastnini občanov, civilnih pravnih oseb ali v lasti tujih oseb). ZGD določa v 1. odst. 578. člena kot splošno pravilo, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati Zakon o podjetjih, v 2. odst. istega člena pa določa izjemo, ki velja le za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter za podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Ker mešano podjetje (tožena stranka) ni zajeto z določbo 2. odst. 578. člena ZGD, se zanj določbe ZP od uveljavitve ZGD dalje ne uporabljajo več.

Dodaten argument, da se za podjetja v mešani lastnini uporabljajo določbe ZGD in ne določbe ZP, je tudi določba 579. člena ZGD, ki določa, da take družbe, če je v njihovem kapitalu delež družbenega kapitala, upravljajo poleg lastnikov tudi predstavniki družbenega kapitala. Določba bi bila nepotrebna, če bi se za delniško družbo v mešani lastnini, kakršna je tožena stranka, še naprej uporabljale določbe ZP, ki take določbe o upravljanju ima.

Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 585. člena ZGD. Po tej določbi obstoječe družbe sprejmejo po obstoječih aktih le tiste sklepe, ki so potrebni za uskladitev po ZGD. Določba ne pomeni, kot jo najbrž razume tožena stranka, da lahko obstoječe družbe na njeni podlagi sprejemajo kakršnekoli odločitve vse do uskladitve svojih aktov z določbami ZGD. Tožena stranka je bila po določbi 1. odst. 580. člena ZGD dolžna do 31.12.1994 uskladiti svoje ustanovitvene in druge akte z določbami ZGD, pri čemer bi sklepe sprejela po obstoječih aktih, v nadaljnjih 90 dneh pa bi morala (že po novih aktih) še izvoliti oziroma imenovati organe družbe.

Sporni sklepi skupščine tožene stranke niso sklepi, ki so potrebni za uskladitev po ZGD. Pri njihovem sprejemu bi morale biti upoštevane določbe ZGD. Sodišče prve stopnje jih je pravilno uporabilo, ko je ocenilo, da so sklepi, sprejeti na skupščini delničarjev tožene stranke, nični. Pritožbeno sklicevanje na določbe statuta tožene stranke, niso utemeljene iz zgoraj povedanega, pritožba pa tudi napačno razume določbo 4. alineje 1. odst. 359. člena ZGD. Če je z zakonom določeno, da morajo biti sklepi zapisani v notarski obliki, ZGD pa tako določa v 292. členu, je povsem vseeno, kakšne določbe ima o tem statut delniške družbe (tožene stranke).

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu prvostopne sodbe po uradni dolžnosti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene take kršitve. Zato je po ugotovitve, da pritožbeni razlogi niso podani, v skladu z določbo 368. člena ZPP pritožbo glede sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

Tožeča stranka uveljavlja konstitutivni tožbeni zahtevek, ki se izčrpa v svoji pravnomočnosti. Nobeno dejanje ni več potrebno, da bi sodba učinkovala. Zato tudi ni kaj zavarovati z začasno odredbo. Po mnenju pritožbenega sodišče tožeča stranka poleg tega niti tudi ni izkazala take intenzitete ogroženosti svojih pravno varovanih dobrin, da bi bilo mogoče šteti, da ji grozi nenadomestljiva škoda.

Izpodbijani sklep je zato spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izdani začasni odredbi ugodilo in sklep o izdaji začasne odredbe razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe (po katerem se naj bi do pravnomočnosti sodbe, izdane v tem postopku, zadržala izvedba 9. in 11. sklepa skupščine delničarjev tožene stranke) zavrnilo kot neutemeljenega.