Jedro

Za nove dokaze kot razlog obnove postopka je vseeno, kdaj so nastali. Dovolj je, da se nanašajo na dejstva, ki se kot novote lahko uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka.

Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženec in predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje pomanjkljivo vpogledalo dokumentacijo, ki jo je priložil predlogu za obnovo. Toženec med rednim postopkom nikakor ni mogel vedeti, kje živi C. A. Če bi mu bilo to znano, bi jo gotovo že prej prosil za podatek o preselitvi njene družine. Dokaz, na katerem temelji predlog za obnovo, je obstajal že v času, ko je tekel prejšnji postopek. Vendar toženec zanj ni vedel. T. A. je nudil prenočišče in bivališče družini A. in to že od leta 1989. Vendar toženec za T. A. ni vedel. Do podatka, kjer živi C. A., je prišel povsem po naključju, saj je C. A. sama vzpostavila stik z družino D., ki so toženčevi sosedje. Do takrat ni imel z družino A. nikakršnih stikov. Šele od C. A. je izvedel, da obstaja oseba z imenom T. A. Pritožba je utemeljena.

Pritožba vsaj smiselno utemeljeno opozarja, da je za nove dokaze kot razlog obnove postopka vseeno, kdaj so nastali. Dovolj je, da se nanašajo na dejstva, ki se kot novote lahko uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka, t.j. na dejstva, ki so obstajala do trenutka, do katerega segajo časovne meje pravnomočnosti, kar praviloma pomeni, do zaključka glavne obravnave (t.i. objektivne dejstvene novote).

Dejstva, nastala po tem trenutku, niso vgrajena v pravnomočnost sodne odločbe in so zato lahko podlaga (le) za novo tožbo. Ker pa to ne morejo biti tudi dokazi, ki so nastali po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost sodne odločbe (dokazi namreč ne predstavljajo elementa, na katerem bi se gradila identiteta zahtevka in zato tudi ne objekta pravnomočnosti), je edino logično, da jih lahko stranka uveljavlja v predlogu za obnovo postopka. Dejstvo, da je dokaz, na katerega opira toženec obnovitveni predlog (potrdilo C. A. z dne 8.2.1995) nastal šele po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost sodbe z dne 6.7.1994, tako ne izključuje utemeljenosti in še manj dovoljenosti predloga za obnovo postopka.

Četudi je toženec vedel, da je v spornem stanovanju pred njim stanovala družina A., to samo po sebi še ne pomeni, da je imel tudi možnost predlagati zaslišanje katerega od njih oziroma pridobiti potrdilo, ki ga uveljavlja kot obnovitveni razlog. To ni toliko odvisno od tega, ali je s samozvano Zvezno republiko Jugoslavijo potekal poštni promet, kot od vprašanja, kaj je toženec storil, da bi se dokopal do naslova C. A., oziroma kaj bi ob vestnem pravdanju moral storiti, da bi ugotovil njen naslov. In ker se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, je dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje naj v dopolnjenem postopku ugotovi, ali toženec res brez svoje krivde ni imel možnosti že v rednem postopku ugotoviti naslova družine A., še prej pa naj opravi postopek po 109. členu ZPP, saj predlog za obnovo postopka ne vsebuje podatkov o pravočasnosti (2. odstavek 424. člena ZPP).