Jedro

Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizija zoper njega ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da se pritožba toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje šteje za umaknjeno. Toženka namreč ob vložitvi pritožbe sodne takse ni poravnala, kot tudi je ni poravnala v roku, navedenem v poslanem plačilnem nalogu.

2. Toženka je nato podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navajala, da sodne takse ni mogla plačati zaradi trajnih posledic po prebolelem hudem infektivnem obolenju CŽS, zaradi katerih ni bila sposobna komunicirati s pooblaščenko. Poslabšanje naj bi nastopilo 25. 4. 2016 in trajalo do 10. 5. 2016. Predlogu je priložila potrdilo o naknadno plačani sodni taksi.

3. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Menilo je, da toženka opravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse za pritožbo ni izkazala. Plačilni nalog je bil njeni pooblaščenki pravilno vročen, poleg tega toženka ni pojasnila, zakaj sodne takse ni bila sposobna poravnati v času od 15. 4. 2016, ko je prejela plačilni nalog, do 25. 4. 2016, ko naj bi po njenih navedbah nastopilo bolezensko stanje. Tako zatrjevano bolezensko stanje ne more biti edini in odločilni vzrok za neplačilo sodne takse.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke. Menilo je, da lahko stranka vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlaga le, kadar zamudi procesni rok, ne pa ob zamudi materialnega roka, kar je po svoji pravni naravi rok za plačilo sodne takse. Že zato s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ne more uspeti. Sicer pa ne gre spregledati, da je bil nalog pravilno vročen njeni pooblaščenki, ki bi lahko poskrbela za pravočasno plačilo takse.

5. Zoper takšno odločitev je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 116/2017 z dne 16. 11. 2017 dopustilo revizijo v smeri materialnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

**Povzetek bistvenih revizijskih navedb**

6. Na podlagi sklepa o dopustitvi revizije je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep višjega sodišča spremeni tako, da pritožbi ugodi, ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

7. Revidentka meni, da sta sodišči prve in druge stopnje z nezakonito zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje zagrešili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi posegli v njene ustavne pravice do sodnega varstva, pravnega sredstva in enakega varstva pravic. Nenadno in nepredvideno bolezensko stanje stranke, pri katerem zaradi narave bolezni ni bilo mogoče opraviti dejanja v postopku, je opravičljiv razlog za zamudo roka in utemeljuje vrnitev v prejšnje stanje. Stališče sodišča, da bi morala toženka dokazati opravičene razloge za zamudo za celotno obdobje roka za plačilo sodne takse, je prestrogo in v nasprotju s sodno prakso Ustavnega sodišča, po kateri ima stranka pravico, da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti. Napačno je tudi stališče, da je rok za plačilo sodne takse materialni rok. Novejša sodna praksa je pojasnila, da gre za procesni rok (prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 152/2014 in II DoR 108/2014), saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke. Tudi stališče, da bi takso lahko plačala pooblaščenka, je zgrešeno, saj pooblastilo ne obsega plačevanja sodnih taks.

8. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**O dovoljenosti revizije**

9. Revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.

10. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija že pravnomočna sodna odločba. Gre za izjemo od načela pravnomočnosti, zaradi česar je revizija dovoljena samo v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni. Kdaj je revizija dovoljena zoper sklep, določa 384. člen ZPP: dovoljena je le zoper sklepe, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan, pod nadaljnjim pogojem, da bi bila v sporu sicer dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo (odločitev o glavni stvari); izrecno pa je dovoljena zoper vse sklepe, naštete v tretjem odstavku 384. člena ZPP. Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje med slednjimi ni naveden, prav tako pa po ustaljenem stališču revizijskega sodišča1 ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Glede tega vprašanja sprva sodna praksa ni bila povsem usklajena, ustalila pa se je po sprejemu odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009, v katerem so bili razloženi podrobnejši argumenti za takšno odločitev.

11. Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi pojasnilo, da gre za sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan tedaj, ko ima odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih, vzporednih vprašanjih med postopkom. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, marveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, natančneje, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Takšen sklep ne more imeti kakovosti končanja postopka. Navedeno velja tudi v primeru, ko sodišče zaradi zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje postopek konča (npr. z zamudno sodbo, zavrženjem tožbe, zavrženjem pritožbe). V takih primerih se postopek s sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje le „navidezno“ konča. Odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč v določenih procesnih situacijah po učinkih podobna odločitvi o predhodnem vprašanju. Odločitev o vrnitvi postopka v prejšnje stanje v teh primerih vpliva na odločitev o glavni stvari, vendar ne v vsebinskem smislu, kot pri odločitvi o pravem predhodnem vprašanju (obstoj pravice ali pravnega razmerja), temveč zgolj v procesnem smislu, ali izdati odločbo ali ne (npr. zamudno sodbo, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju pritožbe).

12. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 116/2017 z dne 16. 11. 2017 dopustilo revizijo v smeri materialnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ob ponovni preučitvi zadeve je ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za odstop od sodne prakse, ki jo je uveljavilo z odločbo II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009.2

13. Ker glede na povedano sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

1 Prim. denimo odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 137/2016, II Ips 240/2011, II Ips 335/2011, II Ips 292/2011, II Ips 180/2010, II Ips 132/2010, II Ips 104/2010, II Ips 107/2009, II Ips 648/2009, II Ips 81/2008, II Ips 345/2007. 2 Primerjaj tudi zavrženja predlogov za dopustitev revizije v zadevah II DoR 117/2016, II DoR 261/2015, II DoR 83/2013, III DoR 37/2012 in II DoR 473/2012.