Jedro

Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G. protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mimil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete in prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornice obt. S.G. se izpodbijana sodba spremeni: 1. V odločbi o pravni opredelitvi dejanja, opisanega pod točko I/2 tako, da se dejanje pravno opredeli kot poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi z 22. členom KZ; 2. Zoper obtožena S.G. in M.M. se za dejanje pod tč. V. sodbe sodišča prve stopnje iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku z a v r n e obtožba, da sta skupaj z R.S. drugemu vzela tuje premične stvari z namenom, da se jih protipravno prilastita, pri čemer je vrednost ukradenih stvari majhna in jima je šlo zato, da si prilastita stvari majhne vrednosti s tem, da so skupaj dne 6.11.1995 okoli 20. ure na parkirnem prostoru DO .. v Kranju vlomili v parkiran o sebni avtomobil znamke VW , reg.št. ... last M.T., tako, da je poskusil najprej M., vendar mu ni uspelo, vsled česar je G. z izvijačem zlomil ključavnico na voznikovih vratih, nakar sta M. in S. vstopila v vozilo v katerem sta odmontirala avtoradio znamke P., vzela pa tudi štiri kasete, kar vse v skupni vrednosti največ 35.000,00 SIT, so si na škodo T. protipravno prilastili, pri čemer jima je šlo zato, da si prilastita stvari take vrednosti, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika.

V zvezi z zavrnilnim delom sodbe obremenijo stroški postopka iz 1. do 5. točke 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obtoženih S. G. in M. M. ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov proračun.

Oškodovanec M.T. se s premoženjsko pravnim zahtevkom napoti na pravdo.

3. Obtoženemu S.G. se ob upoštevanju določenih kazni s sodbo sodišča prve stopnje za kazniva dejanja pod točko I/1, I/2, II, III, IV/1, 2 in 3, VI ter kazni iz s sodbo sodišča prve stopnje preklicane pogojne obsodbe Okrožnega sodišča v ..., opr. št. .. z dne 8.5.1998 na podlagi določila 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izreče enotna kazen 2 leti in 10 mesecev zapora; 4. Odločba o izrečeni enotni kazni za obtoženega M. M. se spremeni tako, da se enotna kazen ne izreče in se odpravi odločba o vštetju prestane kazni v enotno kazen.

Sicer pa se pritožbi zagovornice obtoženega S.G. in okrožne državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obtožene spoznalo za krive naslednjih kaznivih dejanj: S. G. štirih kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena KZ, kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, v zvezi s 25. členom KZ in kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, D.S. štirih kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ in kaznivega dejanja tatvine po 3. odstavku 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, A.Š. kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, K.L. dveh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, M.T. dveh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ in M.M. kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Za posamezna dejanja je obtoženima S. G. in D.S. določilo zaporne kazni ter obema preklicalo prej izrečeni pogojni obsodbi in nato z uporabo določil o steku S.G. izreklo enotno kazen 3 let zapora, D.S. pa enotno kazen 2 let in 8 mesecev zapora.

Obtoženemu M. M. je za kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ izreklo kazen štirih mesecev zapora ter mu nato ob upoštevanju kazni 4 let in 6 mesecev zapora po sodbi Okrožnega sodišča v ..., opr. št. ... z dne 19.9.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v..., opr. št. ... z dne 18.3.1997 izreklo enotno kazen 4 leta in 8 mesecev zapora ter vanje vštelo del že prestane kazni.

Obtoženim A.Š., K. L. in M.T. je sodišče prve stopnje izreklo pogojne obsodbe v katerih je obtoženima K.L.in M.T. določilo posamični kazni in nato skladno z določbami v steku K. L. enotno kazen 10 mesecev zapora, M. T. pa 5 mesecev zapora ter K.L. preizkusno dobo v trajanju 4 let, M.T. pa preizkusno dobo v trajanju 3 let. V okviru pogojne obsodbe je obtoženemu A.Š. določilo kazen 10 mesecev zapora in nato odločilo, da se temu obtožencu pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v ..., opr. št. ... z dne 13.11.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. ... z dne 5.5.1998, v kateri mu je bila določena kazen 6 mesecev zapora in preizkusna doba v trajanju 2 let ne prekliče, nato pa obtoženemu ....v okviru pogojne obsodbe določilo enotno kazen 1 leto in 2 meseca zapora ter preizkusno dobo v trajanju 5 let. Obtoženima S.G. in D. S. je v izrečeni kazni vštelo čas prebit v priporu, M.T. pa v določeno kazen v okviru pogojne obsodbe čas prebit v pridržanju. Obtoženemu M.M. pa je v izrečeno enotno kazen vštelo čas že prestane kazni od 3.5.1996 dalje.

Obtoženim S.G. ter D.S. in M.T. je naložilo v plačilo s kaznivim dejanjem opisanim pod točko I/1 izpodbijane sodbe pridobljeno protipravno premoženjsko korist. Oškodovancem Ž., d.d. (dejanje pod točko II) podjetju L. (dejanje pod točko III) in M.T. (dejanje pod točko V izpodbijane sodbe) je priznalo njihove premoženjskopravne zahtevke ter jih naložilo obtožencem, katere je spoznalo za krive navedenih kaznivih dejanj, v plačilo. Odločilo je, da je D. S. dolžan plačati stroške kazenskega postopka, obtožene S.G., A. Š., M. T., K. L. in M.M. pa je plačila stroškov kazenskega postopka oprostilo.

Zoper sodbo sta se pritožila obtoženi S.G po svoji zagovornici in okrožna državna tožilka. Zagovornica obtoženega S.G. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtoženca glede v pritožbi navedenih kaznivih dejanj (dejanja pod točko I/1 in 2, II, III, IV/1, 2 in 3) oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v zvezi s temi kaznivimi dejanji razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in še podrejeno, da obtoženemu G. izrečeno kazen zniža. Okrožna državna tožilka pa se pritožuje zaradi odločbe o kazenski sankciji izrečeni obtoženemu A.Š. ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da za tega obtoženca sodbo sodišča prve stopnje spremeni in obtožencu prekliče izrečeno pogojno obsodbo ter mu nato izreče ustrezno enotno kazen zapora.

Ob reševanju pritožb zagovornice obtoženega S.G. in okrožne državne tožilke je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitvi Kazenskega zakona na kateri mora ob preizkusu izpodbijane sodbe paziti po uradni dolžnosti in je zato izpodbijano sodbo v obsegu, razvidnem iz izreka te sodbe spremenilo. Sodišče prve stopnje je dejanje, ki so ga storili obtoženi S.G., D. S. in M.T. navedeno pod točko I/2 izreka izpodbijane sodbe pravno opredelilo kot dokončano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, čeprav je to kaznivo dejanje opisano kot poskus kaznivega dejanja velike tatvine in ga sodišče tako tudi pravilno obrazlaga v razlogih izpodbijane sodbe, ter pravilno pri določitvi posamične kazni za to kaznivo dejanje pri vseh treh obtožencih tudi upošteva, da je bilo to kaznivo dejanje le poskušeno. Glede tega kaznivega dejanja je bil tako pri pravni opredelitvi uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti (kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku), zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo pri navedenem dejanju spremenilo tako, da je kaznivo dejanje pravno opredelilo kot poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi z 22. členom KZ.

Pri kaznivem dejanju vpisanem pod točko V izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obtožena S.G. in M. M. spoznalo za kriva kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika. Dejanje pa je bilo storjeno dne 6.11.1995. Za kaznivo dejanje tatvine po II. odstavku 211. člena KZ je predpisana kot kazenska sankcija denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Pri tem kaznivem dejanju pa je potrebno ugotoviti, da je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona (6. odstavek 112. člena KZ v zvezi s 6. točko prvega odstavka 111. člena KZ/94). Po citiranih zakonitih določilih, namreč kazenski pregon zastara, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva Zakon za zastaranje kazenskega pregona, za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta pa je predpisan kot zastaralni rok dve leti od storitve kaznivega dejanja, dvakratni zastaralni rok pa je 4 leta. Kazenski zakon se je sicer dne 23.4.1998 spremenil, in je za ta kazniva dejanja sedaj zastaralni rok podaljšan na 3 leta od storitve kaznivega dejanja. Po določilu prvega odstavka 3. člena KZ pa je za storilca kaznivega dejanja potrebno uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi tega kaznivega dejanja zaradi česar se absolutno zastaranje kazenskega pregona presoja po določbah Kazenskega zakonika, ki so veljale do 23.4.1999. Ker je tako nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon in je tako sodišče druge stopnje ugotovilo kršitev KZ iz 3. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti, ter na podlagi določbe 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrniti obtožbo. Sodišče druge stopnje je kršitev ugotovilo ob pritožbi zagovornice obtoženega S.G.. Razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist tega obtoženca s spremembo izpodbijane sodbe pa so v korist tudi soobtoženemu M.M., ki pritožbe ni vložil in je zato ravnalo po uradni dolžnosti, kakor da bi se pritožil tudi ta ter je izpodbijano sodbo spremenilo z zavrnitvijo obtožbe za dejanje opisano pod točko V za oba obtoženca (387. člen Zakona o kazenskem postopku). Ker je bila obtožba v delu zavrnjena, obremenjujejo stroški kazenskega postopka tako za ta del sodbe ter potrebni izdatki obeh obtožencev in potrebni izdatki nagrada njunih zagovornikov, proračun. Izrek zavrnilne sodbe pa je imel za posledico tudi spremembo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, ki se nanaša na ta del sodbe, saj je potrebno pri izreku zavrnilne sodbe oškodovanca glede na določbo 3. odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku napotiti na pravdo.

Obtoženemu M.M.je bila z izpodbijano sodbo izrečena enotna kazen ob upoštevani kazni 4 mesecev zapora za dejanje za katero je bila sedaj obtožba zavrnjena in kazni po sodbi Okrožnega sodišča v ..., opr. št. ..., ki jo obtoženi M.M. sedaj prestaja in je bilo zato izpodbijano sodbo potrebno tudi v odločbi o enotni kazni spremeniti tako, da je pritožbeno sodišče odločilo, da se temu obtožencu enotna kazen ne izreče. S tem pa je odpadel tudi izrek o vštevanju že prestane kazni v izrečeno kazen. V posledici spremembe izpodbijane sodbe je sodišče druge stopnje obtoženemu S.G. tudi izreklo novo enotno kazen, ki pa bo podrobneje obrazložena v nadaljevanju te odločbe v zvezi s pritožbo obtoženečeve zagovornice zoper sodbo.

V preostalem preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih navedb obeh pritožnikov pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, na podlagi izvedenih dokazov napravilo tudi pravilne dokazne zaključke in jih prepričljivo obrazložilo, obtoženemu S.G. je tudi določilo primerne posamične kazni in pravilno odločilo, da obtoženemu A.Š. že izrečene pogojne obsodbe ne prekliče. V zvezi z dejanjima opisanima pod točko I/1 in 2 zagovornica obtoženega S.G. neutemeljeno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, temelječe na izpovedbi obdolženega M.T., da je tudi obdolženi S. G. sodeloval pri obeh kaznivih dejanjih. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na zagovor obdolženega M.T. o okoliščinah in načinu storitve obeh kaznivih dejanj in pravilno presodilo, da je njegov zagovor verodostojen in da potrjuje tudi udeležbo G. pri obeh kaznivih dejanjih. Le okoliščina, da M. T. ni izpovedal, da naj bi bilo v trgovino Z. vlomljeno z naviranjem, ne vnaša dvoma v pravilno dokazno oceno sodišča prve stopnje o načinu storitve tega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to okoliščino pravilno ocenilo navedbe T. in utemeljeno ocenilo, da zagovora T., ki je tako vlom v trgovino Z. kot v trgovino K. opisal, ne more omajati dejstvo, da naj ne bi opazil, da naj bi bilo v trgovino Z. vlomljeno z naviranjem. Sodišče prve stopnje pa dokazne ocene, da je tudi G. sodeloval pri tem kaznivem dejanju ni utemeljilo le na zagovoru obdolženega T., ampak je po pravilni oceni zagovorov G. in S. utemeljeno sprejelo sklep, da zagovoroma obeh obdolžencev ni mogoče slediti in zato tudi navedlo prepričljive razloge (stran 14 sodbe). Okoliščina, da prstni odtisi, ki so bili najdeni v prodajalni Z. ne ustrezajo prstnim odtisom S.G., kar izpostavlja zagovornica v pritožbi, tako tudi pravilne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Če G. prstni odtisi pač niso bili najdeni, to še ne pomeni, da pri kaznivem dejanju ni sodeloval. Neutemeljeno zagovornica tudi izpodbija dokazno oceno sodišča o količini odvzetih cigaret iz trgovine Z.. Okoliščina, da je za celotno količino cigaret, ki je bila odvzeta pri kaznivem dejanju na škodo trgovine Z. dobil le 2 g kokaina v vrednosti od 200 do 300 DEM, ne predstavlja tiste bistvene okoliščine, ki bi lahko utemeljevala dvom o tem, koliko zavojev cigaret je bilo odvzetih. Cigarete pri menjavi za kokain seveda ne morejo predstavljati njihove dejanske in tržne vrednosti. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podprta tudi s tem, da je trgovina dan prej prejela pošiljko cigaret in da je bil tako lahko manjko tudi z gotovostjo ugotovljen, pravilno zaključilo, da je bilo iz te trgovine vzetih 72 zavojev cigaret v skupni vrednosti 165.850,00 SIT. Tudi navedbe pritožnice, s katerimi ponuja alibi obtoženega G. torej, da pri kaznivih dejanjih, opisanih pod točko I/1 in 2 izpodbijane sodbe ni sodeloval, pravilnih dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s tema dvema kaznivima dejanjema ne more izpodbiti. Že na podlagi ocene navedb obtoženega T. in po oceni zagovora obtoženega G., je sodišče prve stopnje lahko z vso zanesljivostjo ugotovilo tudi udeležbo G. pri obeh navedenih kaznivih dejanjih. Pravilno pa je tudi presodilo, da navedbe G., da je po 22. uri zvečer vedno doma ne vzdržijo preizkusa in tudi zato navedlo prepričljive razloge (stran 13 sodbe). Pritožnica sedaj predlaga zaslišanje obeh G. sester, ki bi lahko potrdili, da je bil G. kritičnega večera doma, ker so tistega dne praznovali bajram. Ta predlog pa tudi ne more izpodbiti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje, saj se je strinjati s sodiščem prve stopnje, da je obtoženi G. imel že v teku kazenskega postopka vso možnost, da imenuje osebe, ki bi lahko potrdile njegov alibi, pa tega ni storil in zato tudi naknadno predlagani dokazi v pritožbi, ko zagovornica predlaga zaslišanje obeh obtoženčevih sester, kar bi prav gotovo lahko storila že v teku kazenskega postopka, pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more omajati.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je obtoženi G. sodeloval tudi pri kaznivem dejanju opisanem pod točko II na škodo trgovine Ž.. Na podlagi zagovora obtoženega L., ki pa se tudi ujema s prvotnimi navedbami obtoženega G., podanimi pred preiskovalnim sodnikom, je sodišče prve stopnje lahko z gotovostjo napravilo zaključek, da je bil obtoženi G. pri tem kaznivem dejanju udeležen.

Ni nelogičen zagovor obtoženega L., da je prav G.zalučal kamen v steklo te trgovine nakar je L. z brco odprtino v steklu povečal, ob upoštevanju pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da so vsi trije obtoženci pri tem dejanju sodelovali skupaj z delitvijo vlog, pri čemer je prišlo najprej do razbitja stekla, nato pa do brce L. v nastalo odprtino in zato ni nesprejemljivo, da L.pač ni prepustil celotnega nasilnega razbitja šipe le G. kot to neutemeljeno navaja zagovornica v pritožbi. Prav tako pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati ponavljanje dela G. zagovora v pritožbi, da pač pri vlomu ni želel sodelovati, ker je trgovino že poznal, ker je bil prostor kjer stoji trgovina močno osvetljen in ker je bila trgovina opremljena z alarmnimi napravami. Do tega obtoženčevega zagovora je sodišče prve stopnje zavzelo tudi pravilno stališče in mu tudi utemeljeno ni sledilo. Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je S.G.obravnavano kaznivo dejanje storil v sostorilstvu s soobtoženima S. in L. tudi G. vloge ob pravilno ugotovljeni zavesti o njegovem skupnem delovanju pri tem kaznivem dejanju ni mogoče šteti kot manjše, kar neutemeljeno navaja zagovornica v pritožbi.

Pri kaznivem dejanju opisanem pod točko III pa je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi pravilno ugotovilo ne glede na to, da je bil dogovor med vsemi udeleženci tega kaznivega dejanja, da vlomijo v neko trgovino že prej podan, da je prav pri vlomu v trgovino L. bil posledica nenadne G. odločitve, ko se je nenadoma odločil, da vrata te trgovine na silo odpre, kot je v svojem zagovoru izpovedal obtoženi L.. Tudi v tem pogledu je dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna in utemeljena z izvedenimi dokazi v postopku (str. 18 sodbe).

Tudi pri kaznivih dejanjih opisanih pod točko IV/1 2 in 3 je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so v obtoženčevem ravnanju podani znaki kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. Zamenjava cigaret za mamilo, kar je storil G., ki je očitno to možnost imel, kar je razvidno iz izpovedb L., Š. in T., ki jih je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, predstavlja okoliščino, da je bil pač G. tisti, ki je mamilo prinesel in drugim omogočil, da so to mamilo lahko užili. Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G.protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mamil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.

Neutemeljeno pritožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o izrečeni kazenski sankciji S.G.. Priznanje kaznivega dejanja tatvine pod točko VI izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo in to okoliščino pri obrazložitvi kazni za to kaznivo dejanje prepričljivo obrazložilo. Zato ni utemeljena navedba zagovornice, da bi bilo to okoliščino, torej priznanje kaznivega dejanja potrebno upoštevati še v dodatni meri.

Neutemeljeno pritožnica uveljavlja kot razlog za znižanje kazni obtoženčevo sedanje odvajanje od drog. Tudi to okoliščino je sodišče prve stopnje pravilno in v zadostni meri upoštevalo in jo tudi izrecno poudarilo kot okoliščino, ki je vplivala na izrek kazni temu obtožencu. Zato tudi ta okoliščina ne more pripeljati do znižanja posamičnih kazni obtoženemu G. Pri tem obtožencu pa je bilo potrebno, kot je bilo že navedeno, izreči novo enotno kazen ob upoštevanju, da je kazenski pregon za eno izmed kaznivih dejanj, za katero je bil obtoženi G. spoznan za krivega absolutno zastaral. Tako mu je sodišče druge stopnje ob upoštevanju vseh pravilno ovrednotenih okoliščin v sodbi sodišča prve stopnje, ki vplivajo na vrsto določenih posamičnih kazni ter ob pravilni presoji, da je potrebno obtoženemu G. že izrečeno pogojno obsodbo preklicati, izreklo novo enotno kazen v višini 2 let in 10 mesecev zapora. Takšno kazen sodišče druge stopnje ocenjuje kot pravično in tako, da bo na obtoženca vplivala tako, da v bodoče ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Neutemeljeno pa se zagovornica zavzema tudi za izrek pogojne obsodbe, saj ob pravilno ocenjenih in ovrednotenih okoliščin, ki vplivajo na vrsto izrečene kazenske sankcije, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje ter ob obsegu obtoženčeve ugotovljene kriminalne dejavnosti, ni mogoče oceniti, da gre pri S. G. za družbi manj nevarnega storilca, pri katerem bi bilo lahko že sankcijo opominjevalne narave pričakovati, da bo le-ta nanj dovolj vplivala, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

Tudi okrožna državna tožilka neutemeljeno izpodbija sodbo v zvezi s kazensko sankcijo izrečen obtoženemu A.Š.. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno odločilo, da A.Š. izreče pogojno obsodbo in utemeljeno zaključilo, da bo tudi opozorilo ob zagroženi kazni na tega obtoženca lahko vplivalo tako, da v bodoče ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

Zato je tudi utemeljeno zaključilo, da preklic prejšnje pogojne obsodbe za kaznivo dejanje ponarejanja denarja pri tem obtožencu ni potreben. Pravilno je presodilo bodočo prognozo obtoženčevega vedenja, ki opravičuje izrek pogojne obsodbe. Okoliščina, da je obtoženi Š. storil kaznivo dejanje velike tatvine, za katero je zagrožena kazen petih let zapora, ni tista, da temu obtožencu pogojne obsodbe ne bi bilo mogoče izreči. Za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena takšna kazen, zakon seveda ne navaja, da pogojna obsodba ni mogoča. Obtoženčevo dosedanjo kaznovanost je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo pri določitvi kazni v okviru pogojne obsodbe in zato seveda iz tega razloga tudi ni mogoče trditi, da izrečena pogojna obsodba ni utemeljena. Dejstvo, da Š. vsaj občasno še jemlje drogo, pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča prišlo v zadostni meri do izraza pri določitvi preizkusne dobe petih let. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da je pri Š. potrebno daljše časovno obdobje, da se bo v njem pokazalo ali je pogojna obsodba pri njem tudi dejansko dosegla svoj namen, pri čemer je tudi že upoštevalo obtoženčevo vsaj občasno jemanje drog in razloge zakaj je sodeloval pri kaznivem dejanju za katerega je bil spoznan za krivega, torej željo po nakupu droge. Tako tudi navedbe pritožnika s katerimi opozarja na obtoženčevo uživanje drog za katere potrebuje denar pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o izbiri kazenske sankcije ne morejo omajati. Ob upoštevanju manjšega prispevka pri izvršitvi sedaj obravnavanega kaznivega dejanja velike tatvine pa se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da obtožencu prej izrečene pogojne obsodbe ne prekliče, zato tudi zavzemanje pritožnice za njen preklic ni utemeljeno.

Razlogi s katerimi obe pritožnici izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje tako niso podani. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev zakona na katere mora paziti po uradni dolžnosti, razen že navedenih, je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo deloma odločeno v korist obt. G., pritožba v škodo obt. Š. pa je bila zavrnjena, obtoženca stroškov pritožbenga postopka v obsegu iz II. odstavka 98. člena ZKP nista dolžna plačati. Drugi stroški, o katerih bi bilo potrebno odločati, pa pri višjem sodišču niso našteli.