Jedro

Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3205/2012 z dne 2. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 7. 11. 2012, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi motenja posesti in neizvrševanja služnosti.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožnica za pridobitev BPP ne izpolnjuje finančnega cenzusa po določbah 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), kljub temu, da naj bi bila prejemnica redne denarne socialne pomoči. Toženka je ugotovila, da tožničino premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, saj je lastnica nepremičnine parc. št. 679/6 k.o. ..., na kateri stoji stavba, v kateri tožnica tudi biva. Ugotovila je, da je v obravnavanem primeru uporabna površina stanovanja (104,90 m2) večja od uporabne površine primernega stanovanja (60 m2), zato se kot tožničino premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tožničinega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja, ki je 52,998,40 EUR, kar pa presega mejni znesek za odobritev BPP. Pri tem se sklicuje na drugi odstavek 24. člena ZSVarPre.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da gre za staro hišo, slabe izdelave, ki nima treh etaž, kot kaže popis nepremičnin. Opisuje vlago, ki je v vseh prostorih, ter težave, ki jih ima pri ogrevanju prostorov. Podrobno opisuje tudi slab socialni položaj, v katerem se nahaja njena družina, ter njeno slabo zdravstveno stanje. Poudarja, da v hiši živi tudi njena 86 letna mama, ki ima v njej dosmrtno služnost, ter hči ..., ki zaradi zdravstvenih težav ne more opravljati svojega poklica. Navaja, da zaradi neprimernega stanja hiše tudi ne more oddajati v najem. Njena želja je mirno življenje in dokončna razrešitev spora s sosedo, ki neupravičeno uporablja njeno premoženje, kljub zavezi, ki jo je dala na sodni poravnavi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena). Po drugem odstavku istega člena se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). ZBPP v 13. in naslednjih členih ureja način ugotavljanja izpolnjevanja finančnega položaja (dohodkov in premoženja), pri čemer v prvem odstavku 13. člena določa, kdaj je oseba upravičena do BPP. To je tedaj, ko glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica navaja, da je prejemnica redne denarne socialne pomoči. Tega dejstva pa toženka ni ugotovila in se do njega ni opredelila, čeprav bi se morala. Glede na navedeni drugi odstavek 12. člena ZBPP gre za okoliščino, pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ko bi lahko bila tožnici priznana izredna BPP.

Ureditev v omenjeni določbi 12. člena namreč predpostavlja, da je bilo že v postopku odločanja o denarni socialni pomoči ugotovljeno premoženjsko stanje, ki upravičuje dodelitev denarne socialne pomoči. To pa je tudi premoženjsko stanje, ki se upošteva v postopku odločanja o BPP, saj ZBPP v 14. členu pri ugotavljanju lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine napotuje na smiselno uporabo naštetih določb III. poglavja Zakona o socialnem varstvu (ZSV) o denarni socialni pomoči. Ker je to poglavje na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre prenehalo veljati, se od uveljavitve tega zakona dalje (od 1. 1. 2012) pri ugotavljanju premoženja v postopku odločanja o BPP uporabljajo iste določbe kot v primeru odločanja o denarni socialni pomoči po ZSVarPre. Pri tem je treba upoštevati še peti odstavek 152. člena ZUJF, po katerem se neglede na 27. člen ZSVarPre od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Povedano drugače: priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju. Po stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je potrdilo v sklepu X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012, namreč drugi odstavek 12. člena ZBPP v vseh primerih ne more imeti absolutnega učinka.

Ker je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, je bila storjena kršitev iz 2. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo v zavrnilnem delu (torej razen priznane BPP za sodne takse) in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).