Jedro

Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.

Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v točki V spremeni tako, da se stroški dolžnika, ki jih je dolžan povrniti upnici znižajo za 74,66 EUR (na 149,33 EUR). Sicer se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani točki IV potrdi.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo:

I.Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se v I. točki izreka sklepa za besedilom "PREDHODNA ODREDBA" popravi tako, da se v besedilo kot dan zapadlosti vnese: ...vsakega 15. dne v mesecu,

II.Ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se delno ugodi in se sklep o zavarovanju z dne 5. 5. 2025 v delu, ki se nanaša na zavarovanje z rubežem plače, pokojnin, prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz naslova potnih stroškov in dnevnic, plačila za delo obsojencev in prejemkov iz naslova začasne brezposelnosti ter drugih stalnih denarnih prejemkov, ki jih dolžnik prejema pri svojem dolžniku do višine zavarovane terjatve razveljavi, predlog za zavarovanje pa v tem delu zavrne,

III.Ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se delno ugodi in se sklep o zavarovanju z dne 5. 5. 2025 v točki I. izreka sklepa glede časovne veljavnosti spremeni tako, da se pravilno glasi: "Ta predhodna odredba velja do izteka 8. dne po zapadlosti vsakega posameznega zavarovanega zneska preživnine." Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se v delu, ki presega opisani čas veljavnosti predhodne odredbe razveljavi, predlog za zavarovanje pa v tem delu zavrne,

IV.V ostalem delu se ugovor zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi izdani sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.

V.Dolžnik je dolžan povrniti upnici stroške ugovornega postopka v znesku 223,99 € v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne naprej.

2.Zoper točki IV in V vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki. Kot bistveno izpostavlja, da izdaja predhodne odredbe ni utemeljena in zakonita. Razlogi sodišča v 13. točki so napačni zato, ker je nesporno, da dolžnik obveznost v višini, kot izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, izpolnjuje prostovoljno. Protispisne so tudi ugotovitve, da je dolžnik plačeval preživnino, ki je nižja od tiste, ki je določena z izvršilnim naslovom. Sodišče ni odgovorilo na dolžnikove navedbe, da predhodna odredba ni utemeljena do celotne vrednosti izpolnitve glede na višino njegovih prostovoljnih plačil. Sodišče bi zato predlogu lahko ugodilo le za zneske, ki jih dolžnik dejansko ni plačal. Sklicuje se na odločbo VSM I Ip 941/2020, katero je citiral že v ugovoru in se sodišče do tega ni opredelilo, zato je podana kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Posledično je sklep neobrazložen in je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnik ne izpolnjuje preživninske obveznosti v manjšem delu, je izdaja celotne predhodne odredbe v nasprotju z 2. členom Ustave RS. Posledično je napačna tudi stroškovna odločitev. Sodišče ni upoštevalo načelo uspeha oziroma ga je upoštevalo napačno. Krivdni kriterij je možno upoštevati le, ko gre za umik ali delni umik. Dolžnik je z ugovorom delno uspel. Sodišče pa tudi ne pojasni, zakaj so bili stroški odgovora na ugovor potrebni. Kriterij potrebnosti stroškov je v tem, ali je odgovor prispeval k odločitvi. Pojasnjena tudi ni pravna podlaga za odmero odgovora na ugovor. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnica je podala odgovor na pritožbo ter priglasila stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanih točkah IV in V preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.ZIZ v prvem odstavku 259. členu določa, da zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.

7.Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve (poplačilo se bo izvedlo v postopku istega sodišča I 71/2025).

8.Pogoji za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ (sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena), so bili izpolnjeni. Izvršilni naslov, ki določa dolžnikovo obveznost plačevanja preživnine kot denarnega zneska tudi za vnaprej, je odločba domačega sodišča, ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva. Domneva nevarnosti iz drugega odstavka 259. člena ZIZ pa je izpolnjena s tem, ko je upnica že vložila predlog za izvršbo za izterjavo neplačanih razlik preživnine v zadevi istega sodišča I 71/2025.

9.Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.

10.Izvršilni naslov predstavlja sodna odločba in obvestilo CSD1, ki dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve. Družinski zakonik (DZ) v 198. členu določa, da se z izvršilnim naslovom določena preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino v Uradnem listu Republike Slovenije. Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali izvršljivi notarski zapis o preživnini mora sodišče ali notar poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen za upravičenca ugodnejši način usklajevanja. Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

11.Očitki o neobrazloženosti sklepa so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je razloge za delno zavrnitev ugovora zoper sklep o predhodni odredbi pojasnilo izčrpno in podrobno, še več, kronološko in sistematično se je opredelilo do vseh dolžnikovih ugovornih navedb. Odločba VSM I Ip 170/2023, na katero se sklicuje dolžnik, ne predstavlja ustaljene sodne prakse in sodišče prve stopnje na eno sodno odločbo pri odločanju ni vezano. Delna izpolnitev pa tudi ne preprečuje uporabe 259. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da se po določbah ZIZ predhodna odredba izda za v naprej zapadle obroke preživnine za obdobje enega leta in to v višini, kot je veljavna po izvršilnem naslovu na dan vložitve predloga za predhodno odredbo. Tudi v primeru, če dolžnik redno plačuje preživnino v nižjem znesku, ni podlage za predhodno odredbo zgolj za "razliko v neplačevanju", saj ravno institut zavarovanja s predhodno odredbo namenja pravno varnost upnikom na način, da se zavarujejo za znesek, ki ga dolžnik mora plačati po izvršilnem naslovu.

12.Načelo uspeha, ki ga zagovarja dolžnik v pritožbi, se uporablja v pravdnem postopku. ZIZ pa v 38. členu specialno določa, da dolžnik na upnikovo zahtevo povrne upniku stroške, ki so bili potrebni za postopek zavarovanja. Dolžnik je sicer v ugovornem postopku delno uspel v obsegu zavarovanja, kakor tudi glede časovne veljavnosti izdane predhodne odredbe, v globalnem in pretežnem delu pa ne, saj ni uspel izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje o izpolnjenih pogojih za predhodno odredbo. V ugovornem postopku se je izkazalo, da dolžnik pogojev za izdajo predhodne odredbe ni izpodbil. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bilo dovoljeno zavarovanje utemeljeno, kar pa ne povzroči spremembe odgovornosti pri poravnavi stroškov. Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora dolžnika v odgovor upniku oziroma glede izdanega poziva upniku, da se v določenem roku izjasni na dolžnikove navedbe v ugovoru, pač pa tudi iz vidika upravičenosti dolžnikovih navedb v ugovoru ter iz vidika, ali je upnik v odgovoru na ugovor tem navedbam nasprotoval ali ne oziroma navedel nekaj, na kar se je sodišče pri odločitvi o ugovoru oprlo oziroma česar upnik še ni navedel v predlogu za izvršbo. Pravna podlaga za odločitev o stroških, ki jih upnik priglasi v postopku izvršbe, je peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, je torej njihova potrebnost za postopek izvršbe, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Stroški, ki so potrebni za izvršbo, so torej zlasti stroški vlog in procesnih dejanj, s katerimi upnik objektivno doseže uveljavitev svoje pravice oziroma zavaruje svoje pravice v postopku. Upnica je obrazloženo nasprotovala ugovornim navedbam, se opredelila do navedb v ugovoru in jih argumentirano prerekala. Glede na to je njen odgovor na ugovor potreben za postopek in je vplival na odločitev sodišča prve stopnje. Po samem temelju je odločitev sodišča prve stopnje v točki V pravilna.

13.Glede višine dolžniku v plačilo naloženih stroškov, pa je utemeljen pritožbeni očitek, da ni razvidna pravna podlaga za odmero stroškov odgovora na ugovor. Sodišče je opustilo navedbo tarifne številke OT, po kateri je upnici odmerilo stroške odgovora na ugovor v višini 300 točk, iz upničinega odgovora na ugovor pa izhaja, da je priglasila 300 točk po tarifni številki 27 OT, sodišče pa je te v celoti priznalo. Upnici glede na 7. točko tarifne številke 31 OT (redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo) pripada od vrednosti 2.683,08 EUR 200 točk, 4 točke (2%) za materialne izdatke in 22% DDV, kar skupno ob upoštevanju vrednosti posamezne odvetniške točke 0,60 EUR znaša 149,33 EUR.

14.Pritožbi je pritožbeno sodišče delno ugodilo v točki V tako, da je stroške dolžnika, ki jih je dolžan povrniti upnici, znižalo za 74,66 EUR (na 149,33 EUR). V preostalem delu v točki IV pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel v glavni stvari, njegov uspeh je bil le delni glede stroškovne odločitve, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako svoje stroške odgovora na pritožbo krije upnica, saj z navedbami v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. .

-------------------------------

1

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 106, 257, 259, 259/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.