15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 425/2004 z dne 20. 4. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnikov (v pravdnem postopku tožnikov) proti sodbi Višjega sodišča v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, revizijo zoper sklep Višjega sodišča glede spremembe tožbe pa je zavrglo.

2.V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da izpodbijana sodba nima praktično nobene obrazložitve. Vrhovno sodišče naj bi zgolj ugotovilo, da so razlogi sodišč nižje stopnje utemeljeni. Na argumente v reviziji naj ne bi bilo odgovorjeno. Navajata, da je pravno sredstvo institut, ki stranki omogoča, da doseže, da instančno sodišče o stališčih vlagatelja pravnega sredstva (še enkrat) presodi. Odločbe, ki je neobrazložena, pa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Navajata, da tudi iz Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.– v nadaljevanju ZPP) izhaja, da mora sodišče odločitev o pravnem sredstvu obrazložiti. Pravica do pravnega sredstva se, kot navajata pritožnika, ne uresniči že z vložitvijo pravnega sredstva, pač pa ta šele izzove vsebinski in izčrpen odgovor nanj. Navajata, da sta v reviziji Višjemu sodišču konkretno očitala, da se ni opredelilo glede trditev, da odvetnica ni imela pooblastila za sklenitev sporazuma za zavarovanje denarne terjatve, kar je, kot pravita, bistveno za odločanje o nedopustnosti izvršbe. Prav tako naj bi v reviziji prvostopenjskemu in drugostopenjskemu sodišču očitala, da sta dejansko stanje ugotovili v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz listin v spisu. Prav tako naj bi v reviziji tudi navedla, da se sodišči nista prepričali, ali v spisu obstoji specialno pooblastilo odvetnici, ki naj bi bilo potrebno za ustanovitev zastavne pravice. Sodišči naj bi obstoj takšnega pooblastila zgolj domnevali. Revizijsko sodišče naj na nobenega od teh očitkov ne bi odgovorilo, pač pa naj bi zgolj zapisalo, da pritožnika nista uspela dokazati trditev, da je terjatev, glede katere se vodi izvršba, poravnana. Zatrjujeta, da sta postavljena v neenakopraven položaj s tistimi pritožniki, katerih pritožbe so bile argumentirano obravnavane. Zatrjujeta kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave.

B.

3.Očitek o tem, da izpodbijana sodba ne vsebuje vsebinske obrazložitve in da ni bilo odgovorjeno na bistvene navedbe v reviziji, bi lahko bila pomembna z vidika pravice do izjavljanja, ki je vsebovana v pravici do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Tej pravici namreč ustreza obveznost sodišča, da navedbe strank vzame na znanje, da pretehta njihovo dopustnost in pomembnost ter da se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Jamstva iz 22. člena Ustave pridejo v poštev tudi v postopku s pravnimi sredstvi, tudi pred Vrhovnim sodiščem. Pravica do revizije sicer z Ustavo ni zagotovljena, če pa zakon to pravno sredstvo dopusti, mora postopek z revizijo ustrezati zahtevam ustavnih procesnih jamstev.

4.Zgoraj opredeljene zahteve v obravnavanem primeru niso bile prekršene. Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo o reviziji zoper sodbo, s sklepom pa o reviziji zoper sklep (izdan glede spremembe tožbe). Iz obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča izhaja, da so bili argumenti, ki jih v tej ustavni pritožbi povzemata pritožnika, podani v zvezi z revizijo proti sklepu ter da vsebinskih argumentov v reviziji zoper sodbo sploh ni bilo. Vrhovno sodišče pa je revizijo proti sklepu kot nedopustno zavrglo, saj ni šlo za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal (prvi odstavek 384. člena ZPP). Razumljivo in z vidika ustavnih procesnih jamstev nesporno je, da se Vrhovnemu sodišču v obrazložitvi odločbe ni bilo treba (oziroma se tudi ni smelo) vsebinsko opredeljevati do argumentov, ki sta jih pritožnika navajala v nedopustni reviziji. Stališču Vrhovnega sodišča o tem, da so se vsebinski argumenti v reviziji nanašali le na izpodbijani sklep, ter stališču o tem, da je bila revizija zoper sklep nedopustna, pa pritožnika tudi v ustavni pritožbi ne nasprotujeta. Procesna jamstva iz 22. člena Ustave glede obveznosti sodišča, da se opredeli do dopustnih in bistvenih navedb, glede na navedeno niso bila prekršena.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger