Jedro

Če se objekt gradi na zemljišču, na katerem se tak objekt ne more graditi že po samem predpisu, se na podlagi 73. člena ZUN lahko takoj izda odločba o odstranitvi objekta, brez predhodne odločbe po 74. členu ZUN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo z dne 11.2.1993 je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe ... z dne 18.11.1992, s katero je ta naložila tožnikoma odstranitev stanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 8,30 x 11,15 m na parc. št. 412/2 in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje na lastne stroške. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopna odločba bila izdana na podlagi 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker za gradnjo na navedeni parceli ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, saj je parcela v območju nezazidljivih površin. Po prostorskem izvedbenem aktu, odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti ..., parcela leži v trajno zavarovanem območju kmetijskih zemljišč. Po mnenju tožene stranke je prvostopna odločba pravilna in zakonita.

Tožnika pa v tožbi navajata, da zadevno zemljišče po oceni Biotehnične fakultete spada med kmetijska zemljišča 7. in 8. kategorije, ki za obdelavo niso primerna. Zato ne gre za zavarovano kmetijsko zemljišče, na katerem bi bila na podlagi navedenega urbanističnega dokumenta prepovedana sleherna gradnja, in tako ni bilo podlage za uporabo 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po mnenju tožnikov se s pravilnikom tudi ne morejo določati pogoji za izrabo prostora, ampak le z odlokom. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na grafične podlage iz leta 1984, zato po mnenju tožnikov te ob sprejemu srednjeročnega plana niso bile presojene v skladu s 44. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki določa dolžnost preverbe prostorskih izvedbenih aktov. Tožnika menita, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da bi zato moral biti uporabljen 74. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Inšpekcijski organ se tudi ni ukvarjal z vprašanjem razpršene gradnje, ki je po 6. členu pravilnika dovoljena. Tudi izrek prvostopne odločbe bi naj bil nedoločen in zato pomanjkljiv, da ga ni mogoče izvršiti. Tožnika predlagata, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki nastanejo po izdaji prvostopne odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. V času izdaje prvostopne odločbe je veljal 73. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je določal, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na zemljišču, kjer po tem zakonu ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta, ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške. Po odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list RS, št. 40/92) se kot prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 - 1990 smiselno uporabljajo prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000 (2. člen odloka). Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti ... (Uradni list RS, št. 40/92) pa v 5. členu določa, da so merila in posegi v prostor določeni v pravilniku prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti ... (Uradni list SRS, št. 30/90 in RS 40/92). Na grafični karti kot prostorski sestavini dolgoročnega plana je območje, na katerem gradita tožnika označeno z VK 17/1. Po določbi 5. člena pravilnika o prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti ..., ki določa, kakšni posegi v območjih z oznako VK in VG, namenjenih kmetijski proizvodnji in gozdovom, so dovoljeni, gradnja stanovanjskega objekta, kot ga gradita tožnika na teh območjih, ni dovoljena. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je pravno nepomembno, kakšna je dejanska sestava tal, ki so označene z VK. Za odločitev je pomembna le pravna opredelitev območja. Ob prej navedeni ureditvi tudi niso sprejemljivi tožbeni pomisleki v zakonitost ureditve pogojev za izrabo prostora. S tem, ko odlok ugotavlja, da so merila in pogoji za posege v prostor v pravilniku, je ta pravilnik šteti kot sestavni del odloka. Grafične podlage pa so tudi bile ponovno presojene in to ob sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 - 1990. Neutemeljene so tudi vse ostale tožbene navedbe, po mnenju sodišča je izrek dovolj določen in jasen, in se ve, na kateri objekt se nanaša, saj se niti ne zatrjuje, da bi na parceli št. 412/2 bilo več objektov. Način izvršbe odločbe pa glede na citirano določbo 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni sestavina te odločbe.

Ob obrazloženem je tožba neutemeljena, zato jo je sodišče kot tako na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).