Jedro

Tretje toženi stranki vtoževani stroški niso nastali po krivdi tožeče stranke le zato, ker je sodišče po njenem predlogu izdalo sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo. Dejstvo, da upnik v tem primeru v 15 dneh od izpolnitve pogojev ni predlagal izvršbe (čeprav bi jo lahko), na dolžnost plačila stroškov povezanih s predlogom za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitvijo opravljenih dejanja samo po sebi ne vpliva. Tožeči stranki skladno z določilom 265. člena ZIZ ni mogoče očitati, da je opustila kakšno svojo dolžnost, ki bi imela za posledico nastanek vtoževanih stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tretjetožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretjetožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavarovanja s predhodno odredbo. Pojasnilo je, da tretjetoženi stranki stroški niso nastali po krivdi tožeče stranke le zato, ker je sodišče po njenem predlogu izdalo sklep o zavarovanju terjatve zoper tožene stranke s predhodno odredbo.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tretjetožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prisodi stroške povezane s predhodno odredbo. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretjetožena stranka je zahtevala povračilo stroškov, ki jih je imela s tem, da je na sodišče posredovala predlog za ustavitev postopka zavarovanja s predhodno odredbo. Trdila je, da so ji predmetni stroški nastali po krivdi tožeče stranke, saj je tožeča stranka s predlogom za predhodno odredbo uspela le delno, poleg tega pa tožeča stranka ni predlagala izvršbe na podlagi izdane predhodne odredbe.

6. Tožeča stranka je kot upnica 18. 11. 2013 vložila predlog za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo. Sodišče je upnikovemu predlogu sledilo in s sklepom Zg 222/2013 z dne 18. 12. 2013 zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 1.632,72 EUR dolžnikovim organizacijam za plačilni promet prepovedala izplačilo zneska v višini 1.632,72 EUR iz njihovih računov. Predhodno odredbo je sodišče izdalo z veljavnostjo 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo, torej po nastopu njene izvršljivosti (263. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Višje sodišče je pritožbo proti navedenemu sklepu zavrnilo s sklepom I Cpg 483/2014 z dne 26. 3. 2014. 7. V gospodarskem sporu je sodišče s sodbo XIV Pg 4352/2013 z dne 20. 3. 2015 odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi za znesek 1.498,72 EUR s pripadki ter ostane v veljavi za znesek 134,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2013. Višje sodišče je odločitev sodišča prve stopnje s sodbo II Cpg 1144/2015 z dne 2. 9. 2015 potrdilo.

8. Skladno z določilom tretjega odstavka 264. člena ZIZ mora upnik v primerih, če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena ZIZ), če je bilo pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali je prenehala (3. točka prvega odstavka 264. člena ZIZ) ali če je sodišče ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanje, ker v petnajstih dne od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ), povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba.

9. V obravnavanem primeru ne gre za nobenega od naštetih primerov. Predlog za izdajo predhodne odredbe je bil upoštevajoč končni rezultat pravdnega postopka delno utemeljen. Prav tako ni mogoče zaključiti, da v petnajstih dneh od dneva, ko je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato tretje tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 264. člena ZIZ ni upravičena do povračila stroškov.

10. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tretje toženi stranki vtoževani stroški niso nastali po krivdi tožeče stranke le zato, ker je sodišče po njenem predlogu izdalo sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo. Dejstvo, da upnik v tem primeru v 15 dneh od izpolnitve pogojev ni predlagal izvršbe (čeprav bi jo lahko), na dolžnost plačila stroškov povezanih s predlogom za ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitvijo opravljenih dejanja samo po sebi ne vpliva. Tožeči stranki skladno z določilom 265. člena ZIZ ni mogoče očitati, da je opustila kakšno svojo dolžnost, ki bi imela za posledico nastanek vtoževanih stroškov. Iz navedenega določila namreč izhaja, da sodišče na predlog dolžnika, torej v tem primeru tretjetožene stranke, ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik (tožeča stranka) ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh odkar so nastopili pogoji za izvršbo.

11. Upoštevajoč pojasnjeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tretjetožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške.

13. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.