Jedro

Toženka s pretežnim delom pritožbenih navedb pot pretvezo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev pravil postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je pritožbeno sodišče vezano) in trditveno podlago pravdnih strank pravilno apliciralo materialno pravo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 00075/2020 z dne 27. 8. 2020 ostane v celoti v veljavi, tako da je toženka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico 849 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2019 dalje do plačila in 147,20 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2020 dalje do plačila. Toženka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati tudi 953,32 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrže oziroma zavrne. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, katere dokaze je izvedlo ali zavrnilo in zakaj, ni zadostna. Pravočasno je predlagala postavitev izvedenca, ki bi pregledal izdelek in podal mnenje, ali izdelek resnično deluje in izpolnjuje lastnosti izdelka iz prodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz neutemeljeno in neargumentirano zavrnilo. Nadalje je brez obrazložitve zavrnilo dokazni predlog, da preveri verodostojnost certifikata izdelka, kot tudi da zasliši osebo, ki je izkoristila toženkino slabo zdravstveno stanje in v njenem imenu izpolnila pogodbo z dne 19. 12. 2018. Zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče A. A., ker za odločitev v zadevi ni relevanten, je napačna. Na naroku 4. 5. 2022 je namreč ta dokazni predlog umaknila, ker je predlagana priča umrla. Sodišče prve stopnje je z neustrezno in mestoma napačno obrazložitvijo svojih odločitev ter nezadostno dokazno oceno zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo njene navedbe v postopku presojati v smislu instituta odstopa od pogodbe. Zmotne so njegove ugotovitve, da toženka z ugovorom zamenjave izdelka po garanciji ne more uspeti in da nobena od pravdnih strank ni predložila garancijskega lista za sporni izdelek. V spisu se nahaja pogodba s prilogami, med katerimi je tudi garancijski list, predložili pa sta jo obe pravdni stranki. S svojimi ugovori ni uveljavljala garancije, ampak stvarno napako, saj kupljeni izdelek ni imel lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene in zaradi katerih je bil izdelek tudi kupljen. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da ni dovolj konkretizirano zatrjevala neveljavnosti pogodbe zaradi napak volje. V odgovoru na opomin tožeče stranke in v svoji pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2021 je zatrjevala, da gre za goljufijo in je bila preslepljena pri podpisu pogodbe. Tako je skozi celoten postopek zatrjevala, da je bila pri nakupu zavedena in prevarana.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 19. 8. 2018 sklenili prodajno pogodbo za biomagnetno posteljno podlogo za 1.049 EUR. Toženka je na dan podpisa pogodbe tožeči stranki plačala 200 EUR in prevzela posteljno podlogo. Za preostanek kupnine v višini 849 EUR je bilo dogovorjeno obročno plačilo v desetih enakih mesečnih obrokih po 84,90 EUR, z zapadlostjo prvega obroka v plačilo 19. 1. 2019. Toženka nobenega izmed dogovorjenih obrokov ni plačala.

6. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o zahtevku za plačilo zneska 849 EUR s pripadki, je postopek ob uporabi 443. člena ZPP tekel po pravilih, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Pravila tega postopka veljajo tudi za pritožbeni postopek. V zvezi s tem je pomemben prvi odstavek 458. člena ZPP, ki določa, da je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

7. Toženka s pretežnim delom pritožbenih navedb1 pot pretvezo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev pravil postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je pritožbeno sodišče vezano) in trditveno podlago pravdnih strank pravilno apliciralo materialno pravo in toženkine ugovore presojalo v luči uveljavljanja garancije. Kot je pojasnilo, je vsebina odgovornosti iz garancije pravilno delovanje stvari v garancijskem roku, medtem ko je vsebina odgovornosti za stvarno napako, da stvar nima napake ob prehodu nevarnosti na kupca. Tako je prodajalec za stvarno napako odgovoren le, če je ta obstajala že v času prehoda nevarnosti (kar za uveljavljanje garancije ne velja). Toženka trditev, ki bi terjale uporabo določil o jamčevalnih zahtevkih iz naslova stvarne napake ni podala, sklicevala pa se je na nepravilno delovanje oziroma nedelovanje izdelka in 10 letno garancijsko dobo. Zavzemala se je za zamenjavo izdelka ali znižanje kupnine po garanciji. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka z ugovorom zamenjave izdelka po garanciji v predmetnem sporu, katerega predmet je plačilo preostale kupnine po prodajni pogodbi, ne more uspeti, saj je ob menjavi izdelka kupnino še vedno dolžna plačati. Z ugovorom znižanja kupnine pa bi toženka lahko uspela, če bi uspela dokazati, da prostovoljna (tržna) garancija, ki je bila dana pri spornem izdelku, to omogoča. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka tega dokaznega bremena ni zmogla. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da garancijskega lista (kljub nasprotnim pritožbenim navedbam) med dokaznimi listinami v spisu ni.

8. Toženka tudi ni podala zadostne in ustrezne trditvene podlage za presojo zadeve v smeri odstopa od pogodbe ali njene neveljavnosti zaradi napak volje, o čemer se je sodišče prve stopnje argumentirano izreklo v 53. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Pritožba sodišču prve stopnje na več mestih očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 15. točke navedenega člena (t. i. protispisnost) je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali zapisniku o izvedbi dokazov. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče tovrstnih napak ni našlo. Prav tako ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana odločitev je pojasnjena s tehtnimi in argumentiranimi razlogi, med katerimi ni nasprotij in je sodbo mogoče v celoti preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi opredelilo do vseh relevantnih trditev in ugovorov pravdnih strank. Strankino nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče, pa samo po sebi ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zavrnitve predlaganih dokazov ni (zadostno) obrazložilo. Katerim dokaznim predlogom toženke sodišče prve stopnje ni sledilo, je razvidno iz 24. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. V 52. točki obrazložitve pa so podani konkretni razlogi za zavrnitev dokazov, katerim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

11. Pritožba toženke je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k odločanju na pritožbeni ravni in naj po načelu potrebnosti sama trpi stroške v zvezi z njim (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Nasprotovanje razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev dokazov, očitek neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, nasprotovanje dokazni oceni in ugotovitvam sodišča glede garancijskega lista, konkretiziranost trditev, idr.