Jedro

Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je oseba javnega prava (33. člen ObrZ). Ta v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni navedena kot oseba, za katero veljajo pravila v gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih.

Tožeča stranka v tem postopku od tožene stranke zahteva plačilo članarine, glede česar nima nobenih javnopravnih upravičenj (drugi odstavek 34. člena ObrZ). Članstvo v obrtno-podjetniški zbornici ni obvezno, zato zahtevek za plačilo članarine nima javno pravnega značaja (31. člen ObrZ). Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino je s sklepom VL 12268/2023 z dne 24. 4. 2023 razveljavilo sklep o izvršbi VL 12268/2023 z dne 21. 2. 2023 ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da ni pristojno za odločanje v tem sporu, zato je višjemu sodišču predlagalo, da na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči v sporu o pristojnosti.

3. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Tožeča stranka je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Od tožene stranke, ki je gospodarska družba, zahteva plačilo članarine v znesku 783,49 EUR s pripadki.

5. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem sporu ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je oseba javnega prava (33. člen Obrtnega zakona; nadalje: ObrZ). Ta v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni navedena kot oseba, za katero veljajo pravila v gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih.

6. Iz trditev pravdnih strank ne izhaja, da bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen morda kakšen od objektivnih kriterijev za gospodarski spor (482. in 483. člen ZPP). Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožeča stranka v tem postopku od tožene stranke zahteva plačilo članarine, glede česar nima nobenih javnopravnih upravičenj (drugi odstavek 34. člena ObrZ). Članstvo v obrtno-podjetniški zbornici ni obvezno, zato zahtevek za plačilo članarine nima javno pravnega značaja (31. člen ObrZ). Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. V obravnavanem primeru zato tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.

7. Pristojnost okrajnega sodišča je v konkretni zadevi utemeljena z vrednostjo spornega predmeta, ki znaša manj kot 20.000,00 EUR in dejstvom, da ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Upoštevaje splošno pravilo iz prvega odstavka 30. člena ZPP o pristojnosti okrajnih sodišč, je za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, pristojno okrajno sodišče. 8. Upoštevaje navedeno je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena odločilo, da je za odločitev v predmetni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, na območju katerega ima tožena stranka sedež (48. člen ZPP).