Jedro

Med temeljnimi načeli za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom so izogibanje tveganjem in nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim.

Viseče steklo na vratih, ki pri zapiranju vibrirajo, poleg tega pa imajo do njih dostop obsojenci, nedvomno lahko predstavlja potencialno nevarnost za tiste, ki hodijo pod njim.

Izvajanje potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključuje tudi preprečevanje nevarnosti pri delu in izvajanje preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti in zdravja. Šele v primeru, da bi te zahteve tožena stranka izpolnila, ko bi torej zagotovila vse, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje (opustitev), bi se tožena stranka lahko sklicevala na to, da tudi perfektno dolžnostno ravnanje posledice v konkretnem primeru ne bi moglo preprečiti in bi torej bilo mogoče govoriti o povsem nepričakovanem škodnem dogodku z nepredvidenimi posledicami (nesrečno naključje).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 3.593,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2011 do plačila na račun ... in sicer IBAN št. SI..., BIC št. 000, sklicna št. ..., v 15 dneh pod izvršbo.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 210,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na določbi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ker naj bi utrpela škodo zaradi opustitev ukrepov varstva pri delu s strani tožene stranke.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vse elemente odškodninske odgovornosti(1) tožene stranke pri delovni nezgodi, ki se je zgodila v zavodu za prestajanje kazni zapora, ko se je pri delu poškodoval zavarovanec tožeče stranke. Do nesreče je prišlo, ker je pri odklepanju z vrat na zaporniškem hodniku na roko zaposlenega padlo steklo in ga porezalo po dveh prstih desne roke.

9. Tožena stranka v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov uveljavlja napačno uporabo materialnega prava glede protipravnosti ravnanja tožene stranke. Meni, da tožena stranka ni ravnala niti naklepno, niti iz malomarnosti in bi bilo za izkazanost protipravnega ravnanja potrebno ugotoviti hujšo kršitev dolžnosti.

10. V tej zadevi je za odškodninsko odgovornost delodajalca bistveno, da je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je tožena stranka dolžna izvajati, in da je izkazana vzročna zveza med opustitvijo ukrepov iz varstva pri delu in nezgodo delavca. Med temeljnimi načeli za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom so izogibanje tveganjem in nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim. Protipravnost ravnanja v konkretnem primeru utemeljuje ugotovitev o (konkretni) kršitvi predpisov o varstvu in zdravju pri delu, ki se izraža v opustitvi izvedbe ustreznih ukrepov varstva pri delu. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da vijaki in letvice na vratih niso bili predmet rednih pregledov v okviru ukrepov varstva pri delu, da se redni pregledi (ki so bili dvakrat letno) niso več redno opravljali, temveč so bili za javljanje napak zadolženi pazniki, ter da je steklo na vrata vijačeno z notranje strani, do katere imajo dostop obsojenci zavoda (kar je tudi razlog za veliko poškodb opreme). Glede na to je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi morala tožena stranka posvetiti večjo pozornost vratom in steklu na njih ter še posebej pritrjenosti stekla na vrata in s tem preprečiti ali omejiti tveganje, ki ga predstavlja steklo na vratih, do katerih imajo dostop obsojenci. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da bi tožena stranka morala ob rednih pregledih preverjati tudi stanje letvic in vijakov oziroma, kot je to storila po nezgodi, stekla zamenjati s pleksi steklom. Šele s tem bi zadostila dolžnostnemu ravnanju iz 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih(2) in so bili to tisti ukrepi, ki niso bili izvedeni ali so bili pomanjkljivo izvedeni.

11. Tudi po stališču višjega sodišča viseče steklo na vratih, ki pri zapiranju vibrirajo, poleg tega pa imajo do njih dostop obsojenci, nedvomno lahko predstavlja potencialno nevarnost za tiste, ki hodijo pod njim. Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je zato pravilen. Izvajanje potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključuje tudi preprečevanje nevarnosti pri delu in izvajanje preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti in zdravja. Šele v primeru, da bi te zahteve tožena stranka izpolnila, ko bi torej zagotovila vse, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje (opustitev), bi se tožena stranka lahko sklicevala na to, kar uveljavlja v nadaljevanju pritožbe, da namreč tudi perfektno dolžnostno ravnanje posledice v konkretnem primeru ne bi moglo preprečiti in bi torej bilo mogoče govoriti o povsem nepričakovanem škodnem dogodku z nepredvidenimi posledicami (nesrečno naključje). Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine konkretnega primera zavzelo pravilno stališče, da je bila škoda, ki je nastala, objektivno predvidljiva in je bila zato tožena stranka dolžna poskrbeti za primerno preventivno ravnanje za preprečitev nevarnosti na delu.

12. Ker dejanskega stanja, ki izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, v tem postopku ni mogoče izpodbijati, se višje sodišče do pritožbenih trditev o neujemanju izpovedbe priče A. A. in predloženih fotografij o tem, na kateri strani vrat je steklo pritrjeno ter o konstrukciji in količini vrat ni opredeljevalo.

13. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glede na prvi odstavek 131. člena OZ: protipravnost ravnanja odgovorne osebe, pravno priznano škodo, ki ji je nastala, ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.

Op. št. (2): Ta v prvem odstavku določa: Delodajalec mora delovna mesta urediti tako, da ni ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih.