Jedro

V obravnavani zadevi gre za imenovanje posebnega revizorja po 318. čl. ZGD-1. Za takšen primer velja glede odločitve o stroških specialno določilo iz 321. čl. ZGD-1. Ta določa, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, pri čemer stroške za delo posebnega revizorja krije družba; vendar pa ne gre zgolj za te stroške, ampak tudi za (ostale) stroške sodnega postopka (1. odst. 321. čl. ZGD-1, pa tudi 3. odst. 328. čl. ZGD-1); logika ureditve je v tem, da naj ne bi bili stroški tisti, ki bi manjšinske delničarje odvračali od tovrstnih sodnih postopkov, namenjenih odkrivanju morebitnih nepravilnosti pri vodenju posameznih poslov, ki so povzročili škodo družbi.

Izrek

1.) Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se izpodbijani sklep z dne 26.2.2009 spremeni tako, da: se predlogu ugodi in posebnemu revizorju naloži preveritev, poleg tistih poslov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, tudi naslednjih poslov, katerih stranka je nasprotni udeleženec: - nakup lastnih delnic: 73.000 delnic dne 4.5.2006; 73.000 delnic dne 28.9.2006 in 221.800 delnic dne 9.7.2007; je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem poleg stroškov postopka, navedenih v zadnjem odstavku izreka (262,50 EUR), povrniti tudi stroške v znesku 787,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila; v preostalem delu se pritožba predlagateljev zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je dolžan v 15 dneh povrniti predlagateljem stroške pritožbenega postopka v znesku 1.204,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2.) Pritožba predlagateljev se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 18.3.2009.

Obrazložitev

K 1.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom z dne 26.2.2009 je sodišče prve stopnje: predlogu delno ugodilo in imenovalo posebnega revizorja zaradi preveritve naslednjih poslov, katerih stranka je nasprotni udeleženec: - pogodbe o popolnem obvladovanju družbe E., s.r.l., ki je bila sklenjena v letu 2007 in ustanovitev nove družbe M.P., d.o.o., v letu 2007, ki jo je družba M. d.d. ustanovila z družbo P.M., d.d. in E., s.r.l., vsak ustanovitelj z 1/3 deležem, - posle prodaje know-how za prodajo mortadel družbi C. SA (Ro) v višini 6.000.000,00 EUR, ki je bil sklenjen v letu 2007. Za posebnega revizorja je imenovalo B., d.o.o.. Nasprotnemu udeležencu je naložilo plačilo predujma za kritje stroškov posebne revizije v višini 3.500,00 EUR in navedlo, da če predujem ne bo založen, ga bo izterjalo po uradni dolžnosti.

V preostalem delu je predlog za imenovanje posebnega revizorja zavrnilo, in sicer za pravni in ekonomski pregled naslednjih poslov, katerih stranka je nasprotni udeleženec: - poslov v zvezi z lastnimi delnicami, ki so bili sklenjeni v obdobju od leta 2003 do vključno z letom 2007; - vseh poslov, ki so bili sklenjeni od leta 2003 do vključno z letom 2007 z naslednjimi osebami: V.C., d.o.o., V.H., d.o.o., E., s.r.l. in P.M., s.r.l.; - posle nakupa surovin ter prodaje surovin in izdelkov, ki so bili sklenjeni v obdobju od leta 2003 do vključno z letom 2007 z družbami, ki so kakorkoli povezane z družbami V.C., d.o.o., V.H., d.o.o., E., s.r.l. in P.M., z direktorjem družbe M. d.d., M.V. in njegovimi družinskimi člani.

Nasprotnemu udeležencu je sodišče naložilo, da mora v 15 dneh predlagateljem povrniti stroške postopka v višini 262,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedenemu sklepu so predlagatelji v delu, v katerem je bil njihov predlog zavrnjen, po svojem pooblaščencu vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; v vsakem primeru pa naj odloči tudi, da nasprotni udeleženec povrne predlagateljem stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Menijo, da je zmotna ugotovitev sodišča, da je predmet posebne revizije lahko le konkreten posel, na primer prodaja točno določenemu kupcu, ki je bila izvedena točno določenega dne, za določeno ceno oziroma pod določenimi pogoji. Dovolj je, da so posamezni posli, ki so predmet pregleda, določljivi in jih ni nujno posamezno opredeliti. Upoštevati je treba, da delničarjem pogosto niso poznane takšne podrobnosti o poslih, kot to pričakuje. Takšno pritožnikovo stališče potrjuje tudi sodna praksa, npr. sklep I Cpg 169/2001. Predlagatelji so tako dovolj določno navedli, da predlagajo pregled vseh (posameznih) poslov, ki jih je družba M. d.d., sklenila od leta 2003 do vključno z letom 2007 z V.C., d.o.o., V.H., d.o.o., E., s.r.l. in P.M. s.r.l., ter posle nakupa surovin ter prodaje surovin in izdelkov, ki so bili sklenjeni z družbami, ki so kakorkoli povezane s prej naštetimi družbami, z direktorjem družbe M. d.d., M.V. ali z njegovimi družinskimi člani. Pregled teh poslov so predlagali zaradi konflikta interesov, ki obstaja zaradi povezanosti teh oseb z upravo M. Sploh pa je odločitev sodišča zmotna v zvezi s pregledom poslov v zvezi z lastnimi delnicami. Predlagatelji so v svojih vlogah podrobno opisali, kdaj so bile pridobljene posamezne lastne delnice in po kakšni ceni, česar nasprotni udeleženec ni prerekal. Pri zadnjem poslu, na podlagi katerega je M. d.d. pridobil delnice 9.7.2007, so navedli tudi, kdo je bil prodajalec navedenih delnic (vzajemni sklad D.E.V.I.), pri ostalih pa tega podatka niso mogli navesti, ker z njim ne razpolagajo. Torej tudi če bi držala ekstenzivna razlaga sodišča (ki pa je napačna), je bi predlog glede pregleda poslov z lastnimi delnicami dovolj konkreten. V nepravdnem postopku velja, da predlagatelji niso dolžni postaviti predloga, če pa ga že, sodišče nanj ni vezano, ampak je vezano zgolj na predstavljeno dejansko stanje. Zato bi moralo sodišče predlog samo dopolniti z navedbo konkretnih poslov. Predlagatelji so predlagali, da se za posebnega revizorja imenuje revizijska družba R. d.o.o., vendar je sodišče mimo predloga imenovalo drugega posebnega revizorja, in sicer B. d.o.o., pri čemer te svoje odločitve ni utemeljilo, prav tako pa predlagateljem ni dalo možnosti, da se izjasnijo o imenovanem revizorju, s čimer je kršilo 4. čl. ZNP. V kolikor bo sodišče ugodilo pritožbi, bo moralo razveljaviti tudi sklep v delu, s katerim je bilo naloženo plačilo predujma in povrnitev stroškov. Tudi sicer ni sodišče podrobneje opredelilo, kako je določilo višino predujma, tako da sklepa ni mogoče preizkusiti.

Proti navedenemu sklepu je nasprotni udeleženec, v delu, v katerem je bilo predlogu ugodeno, po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče predlog za postavitev posebnega revizorja v celoti zavrne. Trdi, da je sodišče svojo odločitev oprlo na dokaze, ki ne zadoščajo pravilom pravdnega postopka. Šlo je za listine v tujem jeziku, s prevodom, ki že na prvi pogled ni bil enako obsežen kot listine v tujem jeziku. Predlagatelji so se sklicevali na t.i. izpiske sodnega registra, medtem ko je prevod govoril o zborničnih mapah itd. Poleg tega pa listine niso bile prevedene po sodno zapriseženem prevajalcu. Nepopolno vlogo, vloženo po odvetniku, kjer so se stranke sklicevale na takšne listine, bi moralo sodišče zavreči. Poleg tega je očitno prezrlo predlog nasprotnega udeleženca, naj se mu omogoči vpogled v originalen izvod prevodov. Očitek o nepravilnosti odločitve je utemeljen glede na to, ker je sodišče vzroke za zahtevano domnevo za postavitev posebnega revizorja iskalo prav v obstoju povezav, ki so jih predlagatelji izkazovali med drugim tudi s spornimi listinami. Sodišče je bistveno kršilo pravila postopka, ker je sklep o postavitvi posebnega revizorja sprejelo 26.2.2009, torej potem, ko je že razpolagalo z vlogo predlagateljev, o kateri nasprotnemu udeležencu ni omogočilo, da bi se izjavil. Kljub svoji ugotovitvi, da mora biti predlog v zadostni meri konkretiziran, je sodišče imenovalo posebnega revizorja za posle, glede katerih predlagatelji sploh niso navedli, katere okoliščine v zvezi z njimi naj bi bile sporne. Na to kaže postavitev posebnega revizorja v zvezi s „preveritvijo“ posla ustanovitve družbe v N., saj sodišče ni navedlo, zakaj meni, da so podani pogoji za to. Protislovje med razlogi sklepa in izrekom izhaja iz obrazložitve glede postavitve posebnega revizorja zaradi sklenjene pogodbe o obvladovanju, saj je sodišče vzroke za zahtevano domnevo našlo v obstoju družinskih povezav, kljub temu, da je v isti odločbi zapisalo, da so ta vprašanja lahko pomembna v drugih zadevah, vendar ne v delu, ko je treba odločiti o tem, ali obstaja vzrok za zahtevano domnevo. Poleg tega pa že sama narava predlagateljem spornih poslov izključuje možnosti nepoštenosti; nasprotni udeleženec je opozoril, da nikoli ni bilo sporno, da je sklenjena pogodba o obvladovanju E. s strani M. To pomeni, da M. obvladuje družbo E., zato bi kvečjemu ob hipotezi nepoštenosti oz. pristranskosti ter izkoriščanja močnejšega položaja M. napram E. lahko bili ogroženi posli E., ne pa M., saj je M. oz. njegove odgovorne osebe tiste, ki bi lahko E. na podlagi pogodbe o obvladovanju podali obvezujoča navodila za poslovanje, ki bi lahko bila morebiti škodljiva E. V zvezi s tem pa predlagatelji niso natančno navedli, kaj konkretno jih moti glede pogodbe o obvladovanju, niso navedli razloga, ki naj bi izkazoval vzroke za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti. Smiselno enako velja glede navedbe v zvezi s poslom o know how. Tu je sodišče navedbe nasprotnega udeleženca povzelo napačno. Očitalo mu je, da v spis ni predložil pogodbe o prodaji pravic intelektualne lastnine. Vendar je nasprotni udeleženec pojasnil, da je vse v zvezi z konw how delničarjem bilo ustno pojasnjeno na skupščini, dana so bila posebna pisna pojasnila, vse postavke v zvezi s pogodbo so predstavljene v računovodskih izkazih družbe. Predlagatelji niso navedli, glede katerega pogodbenega določila naj bi se odražala nepoštenost oz. hujša kršitev zakona ali statuta. To, ali je kupnina plačana ali ni, je postranskega pomena, vse terjatve iz pogodbe so izkazane v računovodskih postavkah. Ker bi moral biti predlog zavrnjen, je neutemeljena tudi odločitev o imenovanju posebnega revizorja in odločitev o založitvi predujma za stroške posebne revizije. Glede odločitve o povrnitvi stroškov postopka je razvidno, da je sodišče uporabilo načelo uspeha, vendar pa je pri tem prezrlo stroške, ki jih je nasprotni udeleženec priglasil za odgovor na predlog. Niso navedeni razlogi o tem, da predstavlja uspeh 25 %, ta bi moral biti ovrednotesn v znatno nižjem deležu, ker so predlagatelji propadli s svojim zahtevkom v delih, ki so bili zelo obširni. V vsakem primeru bi moralo sodišče upoštevati, da je bil nasprotni udeleženec uspešen v razliki, torej v konkretnem primeru vsaj s 75 %, kar pomeni, da bi moralo sodišče v skladu s sodno prakso medsebojno pobotati obema strankama priznane stroške.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagatelji z vlogo z dne 19.3.2009 umaknili predlog za imenovanje posebnega revizorja, z navedbo, da je bila 16.3.2009 skupščina nasprotnega udeleženca, ki je med drugim sprejela sklep o pregledu poslov s strani posebnega revizorja, katerega vsebina se skoraj v celoti pokriva z vsebino predmetnega predloga. Hkrati so predlagatelji uveljavljali povrnitev vseh stroškov postopka. Nasprotni udeleženec z umikom ni soglašal in je sodišče prve stopnje dne 1.4.2009 izdalo sklep, s katerim umika predloga ni dopustilo in je odločilo, da se postopek nadaljuje. Ta sklep je postal pravnomočen.

Pritožba predlagateljev je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

K pritožbi predlagateljev: Tako kot izhaja iz 318. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 s sprem.), ni namen posebne revizije v pregledovanju delov poslovanja družbe v celoti, ampak je namen v pregledovanju oziroma preveritvi njenih posameznih poslov. Ker pa predlagatelji v delu svojega predloga niso uveljavljali preveritve zgolj posameznih poslov, je sodišče v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo (druga in tretja alineja: vsi posli, sklenjeni od leta 2003 do vključno leta 2007 s povezanimi družbami; posli nakupa surovin ter prodaje surovin in izdelkov v istem obdobju s povezanimi osebami). Drži sicer pritožbena trditev, da delničarjem pogosto niso poznane podrobnosti o poslih, zaradi česar jih tudi niso v stanju prav natančno opredeliti. Vendar pa morajo delničarji kot predlagatelji posebne revizije zatrjevati tudi obstoj (relevantnega) vzroka za domnevo, da je pri vodenju poslov prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, če naj bo njihovemu predlogu ugodeno (2. odst. 318. čl. ZGD-1). In za to, da lahko podajo trditve v navedeni smeri, morajo vsaj okvirno identificirati posamezen posel, ki naj bo podvržen posebni reviziji. Torej tudi ta okoliščina potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v tem delu. Eventuelno drugačno stališče v eni odločbi drugostopenjskega sodišča še ne predstavlja sodne prakse, tako da pritožbeno sklicevanje na takšno odločbo ne more biti pravno upoštevno.

V predmetni zadevi gre za postopek v nepravdni zadevi (6. alineja 50. čl. in 1. odst. 52. čl. ZGD-1), pri katerem se uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, če ni v 2. odst. 52. čl. ZGD-1 drugače določeno. Ta zakon je Zakon o nepravdnem postopku, ki v 21. čl. določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Ker torej upoštevaje navedeno določilo zahtevek ni bistvena sestavina, tako kot je to pri tožbi v pravdnem postopku (1. odst. 180. čl. ZPP), bi sodišče prve stopnje, ko je menilo, da zahtevek v delu, nanašajočem se na posle v zvezi z lastnimi delnicami, ni bil v sprejemljivi meri konkretiziran, moralo upoštevati vsebino predloga. V njem so namreč predlagatelji navedli nekaj konkretnih poslov z lastnimi delnicami (nakupi lastnih delnic: 73.000 delnic dne 4.5.2006; 73.000 delnic dne 28.9.2006; 221.800 delnic dne 9.7.2007), za katere so med drugim zatrjevali, da jih je nasprotni udeleženec pridobival po ceni, ki je bila občutno višja od tržne oziroma borzne cene (III. točka predloga z dne 5.1.2009 in dopolnitev predloga z dne 6.1.2009). Trditve o tem, da so bile lastne delnice kupljene po občutno višji ceni, pa predstavljajo vzrok za domnevo, da je prišlo pri teh poslih do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

Glede na določilo 2. odst. 318. čl. ZGD-1 imenuje posebnega revizorja sodišče, ki pri tem ni vezano na predlog za imenovanje določene osebe, podan s strani predlagateljev. Glede osebe, ki jo jo v tem primeru sodišče imenovalo za posebnega revizorja (iz registra revizijskih gospodarskih družb), pa pritožniki niso navedli nobenega razloga, ki bi napotoval na zaključek, da ni primerna za navedeno nalogo. Tudi odločitev o predujmu je v sprejemljivi meri obrazložena, pritožbeno sodišče se v tem delu sklicuje na utemeljitve, ki jih je podalo sodišče prve stopnje.

K pritožbi nasprotnega udeleženca : Če so predlagatelji predložili listine, ki po pritožbenih trditvah niso ustrezale pravilom pravdnega postopka, ker da niso bile ustrezno prevedene oziroma niso bile prevedene po sodno zapriseženem prevajalcu, gre za kršitev po 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. ZNP, vendar pa v obravnavanem primeru ni upoštevna, ker pritožnik ni hkrati navedel, zakaj in v katerem delu je zato izpodbijana odločitev nepravilna; predvsem glede na dejstvo, da je bil predlog, v katerem je bilo zatrjevano dejstvo povezanosti določenih družb z nasprotnim udeležencem in prepletanje lastništva oziroma deležev, v pretežnem delu zavrnjen. Zakon ne predvideva, da mora sodišče stranki dati možnost izjavljanja o navedbah nasprotne stranke v nedogled. Glede na to je zmotno stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker je izdalo izpodbijani sklep, potem ko je že razpolagalo z vlogo predlagateljev, o kateri se nasprotni udeleženec ni izjavil. Pri tem pa ni pritožnik niti konkretno navedel, katera so bila tista po predlagatelju zatrjevana dejstva, glede katerih se ni imel možnost izjaviti. Kar se tiče ustanovitve družbe v N. ne drži pritožbena trditev, da se je sodišče zadovoljilo že s tem, da so predlagatelji navedli zgolj vsebino oziroma vrsto posla; gre za to, da so predlagatelji v zvezi s tem v predlogu zatrjevali, da se z ustanovitvijo navedene družbe niso zasledovali interesi nasprotnega udeleženca, ampak samo interes enega od družbenikov, glede na to, da je bila na skupščini družbe M. d.d. dne 27.8.2008 dana informacija, da je razlog za sodelovanje družbe E. s.r.l. pri ustanovitvi bil v tem, da naj bi z ustanovitvijo E. s.r.l. črpal določena evropska sredstva. Glede pogodbe o obvladovanju družbe E. s.r.l. je sodišče prve stopnje poleg opisane povezanosti z nasprotnim udeležencem upoštevalo tudi dejstvo, da je navedena družba tudi lastnica delnic nasprotnega udeleženca in se postavlja vprašanje razmerja oziroma statusa delnic glede na pogodbo o obvladovanju, s čimer je povezano tudi vprašanje morebitne izključenosti glasovalnih pravic (predlagatelji so v predlogu navajali, da je treba preveriti, ali so zaradi sklenitve pogodbe o obvladovanju vse delnice M., ki jih ima v lasti E., postale lastne delnice M.). Kar se tiče posla „know – how“ za prodajo mortadel družbi C. SA, R., ne drži pritožbena trditev, da niso predlagatelji podali trditvene podlage glede okoliščin, ki bi kazale na pogoje za postavitev posebnega revizorja; zgolj trditev, da kupnina (6.000.000,00 EUR) ni plačana, res še ne bi zadoščala za obstoj vzroka za domnevo o nepoštenosti ali nezakonitosti posla, vendar pa so predlagatelji poleg tega navajali tudi, da je vprašljivo,ali je nasprotni udeleženec zavaroval posel in je podana možnost, da gre za fiktivni posel, s katerim je poslovodstvo M. skušalo navidezno izboljšati poslovni izid v računovodskem poročilu M. za leto 2007. O stroških postopka (po pritožbah obeh strank): V obravnavani zadevi gre za imenovanje posebnega revizorja po 318. čl. ZGD-1. Za takšen primer velja glede odločitve o stroških specialno določilo iz 321. čl. ZGD-1. Ta določa, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, pri čemer stroške za delo posebnega revizorja krije družba; vendar pa ne gre zgolj za te stroške, ampak tudi za (ostale) stroške sodnega postopka (1. odst. 321. čl. ZGD-1, pa tudi 3. odst. 328. čl. ZGD-1); logika ureditve je v tem, da naj ne bi bili stroški tisti, ki bi manjšinske delničarje odvračali od tovrstnih sodnih postopkov, namenjenih odkrivanju morebitnih nepravilnosti pri vodenju posameznih poslov, ki so povzročili škodo družbi. Varovalo za družbo pa je v tem, da ima glede na 4. odst. 321. čl. ZGD-1 pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (tj. na podlagi krivde za neupravičen sodni postopek).

Glede na zgoraj povzeta zakonska določila in upoštevaje dejstvo, da je zaradi nekaterih poslov nasprotnega udeleženca bil imenovan posebni revizor, je dolžan nasprotni udeleženec povrniti predlagateljem potrebne stroške postopka v celoti.

Višino stroškov predlagateljev v zvezi z vložitvijo predloga je ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v znesku 1.050,00 EUR, pritožniki je niso konkretno izpodbijali, od navedenega zneska je predlagateljem priznalo 262,50 EUR, tako da so upravičeni še do preostalega zneska v višini 787,50 EUR.

Stroški pritožbenega postopka predlagateljev znašajo 1.204,00 EUR (nagrada za postopek z DDV in sodno takso), pri čemer pa pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca, glede na to, da niso v njej predlagatelji navajali nič takega, kar bi prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi (1. odst. 156. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP) Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 33. čl. ZNP, pritožbi predlagateljev delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je navedeno v izreku, v preostalem delu pa je njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep; pritožbo nasprotnega udeleženca pa je zavrnilo v celoti in v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K 2.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom z dne 18.3.2009 je sodišče prve stopnje svoj sklep z dne 26.2.2009, opr.št. Ng 1, v 2. odst. izreka spremenilo tako, da je za posebnega revizorja imenovalo družbo C d.o.o..

Predlagatelji so zoper ta sklep vložili pritožbo in menijo, da morajo tudi zoper ta sklep imeti možnost vložiti pritožbo, saj je sodišče vsebinsko poseglo v izdani sklep z dne 26.2.2009. Trdijo, da jim ni bila dana možnost, da se izjasnijo o imenovanem revizorju, ampak je sodišče samo (brez pridobitve izjav strank postopka) imenovalo drugega revizorja, gre za kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.

Pritožba predlagateljev ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno stališče predlagateljev, da imajo možnost vložiti pritožbo zoper sklep, kakršen je izpodbijani, glede na to, da 2. odst. 52. čl. ZGD-1 to izrecno določa. Nimajo pa prav pritožniki, ko trdijo, da je sodišče prve stopnje zato, ker jim ni dalo možnosti, da se izjasnijo o imenovanem revizorju, zagrešilo kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP; tudi če bi šlo za kršitev določb postopka, bi šlo kvečjemu za tisto iz 1. odst. 339. čl. ZPP, vendar pa niso pritožniki niti v pritožbi navedli nobenega razloga zoper imenovanje v izreku navedenega revizorja in zato njihove trditve niti niso pravno upoštevne. Možnost, da sodišče prve stopnje poseže v svoj prvotni sklep, je urejena v 2. odst. 33. čl. ZNP in smiselno gre v obravnavanem primeru za situacijo, ki je tam navedena.