Jedro

Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo izredne službene ocene za leto 2019 št. ... z dne 9. 12. 2019 in odločbe št. ... z dne 25. 2. 2020; da se tožnika za obdobje od 1. 1. 2019 do 30. 10. 2019 oceni z oceno odlično; podredno da se zadeva vrne toženki v novo odločanje; odpravo službene ocene za leto 2019 št. ... z dne 10. 2. 2020 in odločbe št. ... z dne 16. 3. 2020; da se tožnika za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 oceni z oceno odlično; podredno da se zadeva vrne toženki v novo odločanje; za povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo je, da je dolžan tožnik toženki plačati pravdne stroške v višini 1.293,75 EUR, v primeru zamude skupaj z obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da v letu 2019 zaradi bolniškega staleža, onemogočanja opravljanja dela s strani toženke in trpinčenja ni opravljal svojega dela. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo niti se do njegovih navedb glede onemogočanja dela in trpinčenja ni opredelilo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je imel opravičljiv razlog, da se ni udeležil preverjanja gibalnih sposobnosti, bil je v bolniškem staležu. Zahteva za predložitev dodatnega potrdila osebnega zdravnika je pretirana in nezakonita. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ne zadošča. Tudi v tem delu je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da bi tožnik moral preverjanje gibalnih sposobnosti opraviti, ko je bil na delu. Tožnik je namreč računal, da ga bo opravil v oktobru 2019, ko je bil ponovno v bolniškem staležu. Oceni nista bili podani na podlagi rednega spremljanja tožnikovega dela. A. A. z delom tožnika ni bil seznanjen, ni mu poveljeval. Tudi do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tožnik ni bil seznanjen s kriteriji oziroma merili ocenjevanja. Ocena ni obrazložena niti utemeljena, kot določa Pravilnik. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotno je presodilo, da ocenjevanje ni bilo diskriminatorno niti povračilni ukrep zoper tožnika, ki je opozarjal na kazniva dejanja in neustrezen nadzor ter korupcijo. Tožnik, ki v letu 2019 svojega dela ni opravljal, bi moral biti ocenjen enako kot v preteklih letih, torej odlično. Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zahtevek zmotno zavrnilo. Toženki je neutemeljeno priznalo stroške za sestavo treh pripravljalnih vlog, ki niso bile potrebne. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tiste, ki jo uveljavlja pritožba.

5. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je vsekakor mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge o vseh za odločitev bistvenih dejstvih, na podlagi katerih je pravilno presodilo, da njegov zahtevek v zvezi z izredno službeno oceno za leto 2019 in (redno) službeno oceno za isto leto ni utemeljen. Opredelilo se je do vseh njegovih navedb, ki jih ponavlja v pritožbi. Pritožbeno sodišče navedenim razlogom sledi in glede na bistvene pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. V točkah 12 in 13 obrazložitve sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo do tožnikovih navedb glede onemogočanja dela in trpinčenja, ki ga je povezoval s prepovedjo vožnje in nošenja orožja (prva pripravljalna vloga z dne 16. 11. 2021). Povzelo je izpoved priče B. B., da je zaradi izražene skrbi sodelavcev in več prijav predlagal, da se tožniku prepove vožnja avtobusov in nošenje orožja; prepoved je bila do zdravniškega pregleda, do katerega nato ni prišlo zaradi bolniškega staleža. Tako je pravilno ugotovilo, da ravnanje toženke ni bilo nerazumno niti ni šlo za prepoved, ki bi trajala daljše obdobje (predvidena je bila do zdravniškega pregleda), tožnik pa je po bolniškem staležu od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 opravljal drugo delo (razna pomožna dela), o čemer so izpovedale zaslišane priče C. C., D. D., B. B. in E. E., ki jih je povzelo v obrazložitvi. Tako je pravilno zavrnilo tožnikove navedbe, da v ocenjevanem letu ni imel dela (tožnik iz navedbe, da ni imel dela, izpelje zaključek, da bi moral biti ocenjen enako kot za pretekla leta; tudi do slednjega se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe opredelilo; pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da ocena za pretekla leta ne vpliva na presojo izredne (ali redne) ocene za 2019).

7. V Slovenski vojski se delovna uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju (17.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.), in sicer v skladu s pravili službe (Pravila službe v Slovenski vojski – PSSV; Ur. l. RS, št. 84/2009 in nadalj.) in kriteriji, ki jih predpiše minister (dvanajsti odstavek 93. člena Zakona o obrambi – ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.). Na navedeni podlagi sprejet Pravilnik o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 98/2014 in nadalj.; v nadaljevanju Pravilnik) določa, da oceno izdela pristojni poveljnik voda (7. člen Pravilnika). V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil za podajo izredne ocene za leto 2019 pristojen A. A., ki je oceno tudi podal. A. A. je bil poveljnik 2. Transportnega voda, v katerega je bil v obdobju do 30. 1. 2019 razporejen tožnik, in je poveljeval Vodu za kontrolo premikov, kamor je bil tožnik nato prerazporejen. Sodišče prve stopnje se je posredno opredelilo do tožnikovih navedb, da A. A. njegovega dela ni spremljal. V zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da je ocenjevalec pravilno uporabil predpisane kriterije in jih pravilno ovrednotil, izredno oceno je ustrezno obrazložil. Tudi glede tega je pritožba neutemeljena; kot je razvidno iz predložene izredne ocene in kot je utemeljilo sodišče prve stopnje, je v V. delu izredne ocene pojasnil, da tožnik odrejenega dela ni opravil v celoti; opisal je neprimeren odnos tožnika do sodelavcev.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje v točki 20 obrazložitve, da je bil tožnik s kriteriji ocenjevanja seznanjen, temelječem na ugotovitvi, da je bil že večkrat ocenjen. Kriteriji, določeni v Pravilniku, se niso spremenili. Toženka je tako redno kot izredno oceno za leto 2019 sprejela skladno s predpisanimi kriteriji, ki jih je pravilno uporabila; oceni sta bili odraz tožnikovega odnosa do dela in sodelavcev ter dejstva, da se neupravičeno ni udeležil preverjanja gibalnih sposobnosti. Že na tej podlagi je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikove navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi, da je bil diskriminiran oziroma da sta bili oceni povračilni ukrep, ker je opozarjal na kazniva dejanja in neustrezen nadzor ter korupcijo. Dodatno je upoštevalo še, da je tožnik prijavo nepravilnosti podal v letu 2018, pa ta ni vplivala na njegovo oceno za leto 2018, iz česar je sklepalo, da tudi na oceno za leto 2019 ni, in pa, da je tožnik očitke naperil zoper B. B., ki ni bil ocenjevalec.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi z (redno) oceno za leto 2019 pravilno upoštevalo prvi odstavek 13. člena Pravilnika, ki določa, da se vojaška oseba, ki se v tekočem letu neupravičeno ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, oceni negativno ali največ z oceno zadovoljiv. Tožnik mu v pritožbi neutemeljeno očita, da ni utemeljilo, zakaj potrdilo o začasni zadržanosti od dela ne zadošča pri presoji opravičljivega razloga za neopravo preverjanja gibalnih sposobnosti, saj je razloge s tem v zvezi navedlo v točki 18 obrazložitve, pri čemer je pravilno upoštevalo predloženo Preverjanje upravičenih razlogov za neudeležbo vojaških oseb na preverjanju gibalnih sposobnosti in strelske usposobljenosti št. ..., ki v 5. točki določa, da mora vojaška oseba, ki se zaradi razlogov začasne nezmožnosti za delo ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti, predložiti potrdilo s strani osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, ki je izvajal preventivni zdravstveni pregled, pri čemer mora biti iz potrdila razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposobna opraviti, in Navodila za preverjanje gibalnih sposobnosti vojaških oseb v Slovenski vojski in Ministrstvu za obrambo, ki določajo vsebinsko enako, pri čemer že drugi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da upravičenost razlogov, zaradi katerih se vojaška oseba ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti, presoja neposredno nadrejeni na podlagi uradnih listin ali drugih dokazil, ki jih mora predložiti vojaška oseba.

10. Tožnik ni navedel, da bi predpisano potrdilo (dokazilo) predložil, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je iz izpovedi priče E. E., ki jo je povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).

11. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek utemeljeno zavrnilo. Pravilno je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da je dolžan tožnik toženki plačati pravdne stroške. Stroške je odmerilo ob upoštevanju prvega odstavka 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), pri čemer tožnik v pritožbi neutemeljeno graja priznanje stroškov za sestavo treh pripravljalnih vlog. Vse tri pripravljalne vloge z dne 23. 11. 2021, 10. 12. 2021 in 5. 1. 2022 so bile potrebne, toženka se je v njih opredelila do predhodno podanih pripravljalnih vlog tožnika, podala je nove navedbe in predlagala dokaze.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške (154. člen ZPP).