Jedro

ZD v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora RS, ki soglaša z vsebinskim obravnavanjem pritožbe in razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom D 448/2007 z dne 4.7.2007 ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem F. G. spadajo nepremičnine k.o., vl. št. 202, parc. št. 210, 1432, 1449/5, 1449/6, 1629 - last zapustnika do 2/6; vl. št. 536, parc. št. 382 - last zapustnika do 2/8; vl. št. 542, parc. št. 127/2, 539 - last zapustnika do 2/6; vl. št. 527, parc. št. 63, 99/1, 99/2, 228, 229, 233/1, 234/4, 235/2, 306, 393, 490/1, 490/2, 491, 492, 595, 611, 612, 672/1, 672/3, 910/2, 910/4, 911/2, 964/4, 965/1, 966/1, 1001, 1002/1, 1002/2, 1073/1, 1073/2, 1073/3, 1452/1, 1452/2, 1472/12, 1472/13, 1514/2, 51.S - last zapustnika do 1/2; vl. št. 303, parc. št. 327/1 - last zapustnika do 132/960 (točka I izreka) in odločilo, da zapuščina postane last Republike Slovenije (točka II izreka). Prav tako je odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na ime Republike Slovenije (točka III izreka). S popravnim sklepom D 448/2007 z dne 19.2.2008 je nato navedeni sklep v točki II izreka popravilo tako, da je posamezne nepremičnine porazdelilo med upravljalce lastnine Republike Slovenije, vse kot določno izhaja iz njegovega izreka.

2. Zoper sklep o dedovanju se pritožuje dedič F. B., sin pokojnika, kar dokazuje s prevodom družinske knjige, katere podatki se ujemajo z osebnimi podatki, kot izhajajo iz njegove osebne izkaznice. Poleg njega je pokojnik imel še hčerke M., D. in D.. Sodišče je opravilo zapuščinsko obravnavo, ne da bi vedelo, kdo naj bi prišel v poštev kot dedič pokojnika, zato je opravilo oklic neznanim dedičem. Ker dediči pokojnika niso živeli v Sloveniji, z oklicem niso bili seznanjeni, zato se nanj nihče ni javil in je sodišče izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, s katerim je zapuščino pokojnika razglasilo za last Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS), s popravnim sklepom pa jo porazdelilo med pristojnimi upravljalci. Iz sklepa je razvidno, da je štelo, da je pokojnik nazadnje prebival v P., kar pa ne drži. Če bi bilo sodišče seznanjeno s tem, da je pokojnik živel v N., potem bi se postopek drugače razpletel. Da pokojnik ni prebival v P., temveč v mestu E. v N., je razvidno tudi iz zapisnika o razglasitvi njegove oporoke z dne 15.11.2005. Pokojnik je za svojega edina dediča določil pritožnika. Glede na navedeno je nujno potrebno, da se zadeva uredi in da dedič oz. dediči podedujejo to, kar jim po pokojnem očetu pripada. Zato skladno s 173. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) dedič predlaga, da se oba sklepa razveljavita oz. prekličeta in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje.

3. Na pritožbo je odgovorila Republika Slovenija. V odgovoru navaja, da ne nasprotuje vloženi pritožbi. Če bo sodišče ugotovilo, da ne obstaja zakonita podlaga za prenos zapuščine nanjo, naj izpodbijani sklep razveljavi. S tem njene pravice ne bodo prizadete, saj v primeru, da zakoniti dediči obstajajo, pogojev oz. pravne podlage za prevzem premoženja nikoli ni bilo. Predlaga, da sodišče prepozno pritožbo na podlagi 173. člena ZD vsebinsko obravnava. Ob tem pripominja, da mora sodišče po uradni dolžnosti raziskati in poiskati vse osebe, ki bi prišle v poštev kot zakoniti dediči. V zvezi s tem pojasnjuje, da so se nanjo kmalu po izdaji sklepa D 448/2015 oglasile druge osebe, konkretno G. E. iz P., ki je prav tako trdil, da je dedič po pokojniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZD v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Ta določba predstavlja izjemo od pravila, da sodišče druge stopnje odloča samo o pravočasnih pritožbah. Nepravočasno pritožbo je mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji. Ti pogoji pa so tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru podani. Pritožnik je v svoji pritožbi pojasnil, zakaj bi bilo potrebno narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora RS, ki soglaša z vsebinskim obravnavanjem pritožbe in razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD). Prvostopenjsko sodišče naj na zapuščinski obravnavi ugotovi kdo so pokojnikovi dediči in katere pravice jim gredo. Pri tem naj bo pozorno tudi na navedbo RS, da so se nanjo obrnile tudi druge osebe, ki trdijo, da so dediči.