5. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana, na seji 5. oktobra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 88. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija v izreku sklepa navedeno določbo podzakonskega predpisa. Očita ji neskladnost z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20 – v nadaljevanju ZV-1), saj naj bi v nasprotju s 74. členom ZV-1 širila prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev tudi zunaj namenov varovanja vodnega telesa. Posledično ji očita tudi neskladje z načelom pravne varnosti, enim od načel pravne države iz 2. člena Ustave, ker omogoča širjenje prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev brez zakonite podlage. Prav tako ji očita neskladje z lastninsko pravico (67. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave), saj naj bi država z nepredvidljivim širjenjem prepovedi posegala v pridobljene pravice njegovih članic ter jim preprečevala načrtovanje gospodarskih aktivnosti. Meni še, da je izpodbijana določba v nasprotju tudi s sekundarnimi predpisi evropskega prava, ki urejajo to področje. Pobudnik glede pravnega interesa navaja, da pobudo vlaga z namenom zavarovanja interesov svojih članic (pravnih oseb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uvozom ali s prodajo fitofarmacevtskih sredstev), saj izpodbijana določba neposredno posega v njihov pravni položaj.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj.[1]

Pobudnik ne zatrjuje neposrednega posega v svoje pravice, pravne interese ali pravni položaj, ampak utemeljuje zgolj poseg v pravni položaj svojih članic, s tem pa ne izkazuje pravnega interesa za presojo pobude. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali je pobudnik ustrezno zastopan, kot tudi ne v vprašanje, ali bi bila sicer podana pravovarstvena potreba iz 47. člena ZUstS za presojo neveljavnih predpisov.[2]

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-82/19 z dne 25. 4. 2019, št. U-I-297/18 z dne 24. 10. 2018, št. U-I-79/16 z dne 12. 4. 2018 in št. U-I-89/02 z dne 5. 4. 2002 (OdlUS XI, 56).

[2]Izpodbijana določba je namreč prenehala veljati z uveljavitvijo Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20 in 78/20). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja tudi neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti.