Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.
II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.
III. Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 13. 09. 2010 in sklepa o zavarovanju Z 18/2010 z dne 13.9.2010 istega sodišča, pri vl. št. 161, parc. št. 33/12 k.o. D., pri vl. št. 176, parc. št. 331/7, 331/10, 331/8 in 331/4, vse k.o. D. ter pri vl. št. 184, parc. št. 327/2, 331/6 in 331/7, vse k.o. D., vse last ML, opravilo vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica in sicer glavnice v znesku 13.673,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice od 03. 08. 2008 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2008 dalje do plačila.
2. Zoper sklep se je pritožila zemljiškoknjižna lastnica (dolžnica) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Navaja, da se z upnico dogovarja o načinu odplačevanja dolga, ki ga je začela obročno odplačevati. Poudarja, da ni bilo nikakršnega dogovora za zemljiško knjigo.
3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odredilo vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na podlagi sklepa o zavarovanju. Po določbi 7. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/03 s spremembami; ZZK-1) je sklep o zavarovanju ena od listin, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravic. O njej odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 46. člena ZZK-1), na podlagi obvestila (izvršilnega) sodišča, ki mu mora biti priložen izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti (drugi odstavek 46. člena ZZK-1). Sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je zemljiškoknjižno sodišče opravilo vknjižbo, nima potrdila o pravnomočnosti, zato listina ne ustreza pogoju drugega odstavka 46. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločitev o vknjižbi zastavne pravice preuranjena. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju. Nepravnomočen sklep o zavarovanju pa je lahko kvečjemu podlaga za predznambo pravice (1. točka prvega odstavka 49. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ZZK-1).
6. Zemljiškoknjižno sodišče je očitno nepravilno uporabilo materialne določbe ZZK-1. Ker gre po oceni pritožbenega sodišča za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti v postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga (drugi odstavek 146. člena ZZK-1), je pritožbeno sodišče na podlagi 5. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje. Hkrati je odredilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.
7. Zemljiškoknjižno sodišče bo moralo pred ponovnim odločanjem postopati po določbi drugega odstavka 146. člena ZZK-1 (zahtevati dopolnitev predloga s potrdilom o pravnomočnosti). Vknjižbo zastavne pravice bo lahko dovolilo le, če se bo izkazalo, da je sklep o zavarovanju pravnomočen.
8. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, upnica pa glede na določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 krije sama stroške pritožbenega postopka.