Jedro

V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

A. d.o.o. so z odločbo, številka 36221-43/2010 z dne 16. 7. 2010 odločile, da je B.B. dosegla 210 točk in se uvrstila na 252. mesto prednostne liste A upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem.

Na podlagi prosilkine pritožbe zoper prej navedeno odločbo je nadzorni svet družbe A. d.o.o. odločil, da se pritožba B.B. zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi je pojasnil, da je ponovno pregledal spisno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je prosilka vlogi in pritožbi priložila kopijo zdravniškega potrdila z dne 1. 3. 2010, iz katerega je razvidno, da ima sin kronično alergijsko obolenje dihal. Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanju v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/06, v nadaljevanju Pravilnik) se zdravstvene razmere točkuje le v primeru, kadar prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, v zapisniku o točkovanju stanovanja pa so upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago. Stanovanje v katerem bivata prosilka in njen sin je primerno stanovanje, v katerem so normalne bivalne razmere, dejstvo, da je prosilka podnajemnica ali najemnica tržnega stanovanja, pa še ne pomeni neprimernega stanovanja. Drugostopni organ je pojasnil tudi, da je po Pravilniku površinski normativ za dve osebi od 30 m2 do 45 m2, prosilka pa ima v najemu tržno stanovanje v velikosti 43,80 m2, ki ga uporabljata dve osebi, zato se utesnjenost točkuje za največ 12 m2 površine na osebo.

Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Ne strinja se s točkovanjem in sicer kriterijem v zvezi z boleznijo otroka. Prilaga izvid, iz katerega je razvidno, da ima sin alergijsko obolenje dihal in druge bolezni, ki so povezane s stanovanjskimi razmerami. V obdobju od leta 2003 se je morala seliti že trikrat. Takšna negotovost zagotovo vpliva na sinovo zdravstveno stanje in tudi nanjo. Pritožbo je vložila tudi zoper kriterij velikosti stanovanja, predvsem zato, ker stanovanje, ki ga uporabljata s sinom ni funkcionalno, saj ima samo eno veliko sobo. Prav tako tega stanovanja ni mogoče opremiti, kot je to potrebno za alergika. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnica prvostopenjskemu organu očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in posledično premalo dodelitev točk potrebnih za višjo uvrstitev na prednostno listo A, upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem. Sodišče je ta tožbeni očitek preverilo in ob upoštevanju, da sta sporna predvsem dva kriterija, ugotovilo, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju teh kriterijev pravilno upošteval predložene listine. Tako je pri spornem kriteriju I. Stanovanjske razmere, upošteval maksimalno število točk (140 točk), ker je tožnica najemnica tržnega stanovanja, ocenjeval pa je tudi kvaliteto bivanja v prej navedenem stanovanju. Gre za kriterij iz 2. točke, po katerem se točkuje bivanje v neprimernem stanovanju, kot neprimerno pa se šteje praviloma starejše stanovanje s pomanjkljivimi oz. dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oz. premalo osončena stanovanja in stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov. Iz točkovalnega zapisnika za ovrednotenje meril za dodelitev neprofitnega stanovanja 2010 izhaja, da prosilka pri tem kriteriju ne dosega nobene od možnih točk, zato je sodišče presodilo, da je bila odločitev drugostopnega organa, Nadzornega sveta A. d.o.o., ki je zavrnil tožbeni ugovor, da je možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, pravilna. Ker je je vsebina navedenega točkovalnega zapisnika skladna s vsebino obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del Pravnika, sodišče tožnici pojasnjuje, da v primeru kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Prav tako v obravnavni zadevi ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora, da bi moralo biti stanovanje dodatno točkovano zato, ker je nefunkcionalno. Sodišče se ponovno sklicuje na točkovalni zapisnik, ki kot nefunkcionalno stanovanje opredeljuje le tisto, ki ima arhitektonske ovire ali stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča, torej tožnici iz tega naslova ni mogoče dodeliti večjega števila točk. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.