9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1064/2004 z dne 15. 2. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 170/2004 z dne 6. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je v postopku zaradi motenja posesti s sklepom ugotovilo, da je pritožnik (tedaj toženec) motil tožnico v njeni mirni posesti, tako da je dne 8. 2. 2000 na meji med parcelama št. 361/1 in 386/3 k. o. Z. postavil žičnato ograjo v višini 1,70 m ter v dolžini 3 m. Pritožniku je naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prejšnje stanje tako, da to žičnato ograjo odstrani, ter mu prepovedalo nadaljnje motenje posesti tožnice, sicer bo dolžan plačati denarno kazen v višini 300.000 SIT za vsako motilno dejanje. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo.

2.V svoji ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj naj bi bila izpodbijana odločitev arbitrarna, očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve. Sodišči naj bi v postopku dajali prednost nasprotni stranki ter kršili določbe Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati) glede na to, da je sporna vzpostavitev prvotnega dejanskega stanja z odstranitvijo žičnate ograje v višini 1,70 m ter v dolžini 3 m, pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi imela za pritožnika takšen pomen, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Kolikor se pritožnik v ustavni pritožni dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, so njegovi očitki povsem pavšalni, ali pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan