Jedro

Tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 4.215,00 EUR in ji odobrilo obročno plačilo v 30 zaporednih mesečnih obrokih po 140,50 EUR. Odločilo je, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo tožnica prejela po pravnomočnosti sklepa. Če bo s plačilom posameznega obroka zamudila, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še preostali neplačani obroki, ki jih bo sodišče prisilno izterjalo. Plačilni nalog z dne 2. 10. 2024 je razveljilo.

2.Zoper sklep se laično in brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, smiselno le zoper odločitev o obročnem plačilu sodne takse za pritožbeni postopek (točki II in III izreka sklepa). V pritožbi izpostavlja, da zadnji obrok (175,62 EUR) za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zapade 15. 12. 2025. Zato do navedenega datuma prosi za odlog plačila. Takrat bo namreč obročna plačila lažje izvrševala in ji bo na voljo dovolj sredstev za preživetje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.

5.Kršitev, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku1), sodišče prve stopnje ni storilo. Prav tako je materialno pravo pravilno uporabilo, ko je upoštevajoč drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah2 skrbno presodilo vse okoliščine konkretnega primera in tožničin materialni položaj, pri čemer je zlasti pri določitvi višjega števila (od zakonsko predpisanih 24) mesečnih obrokov upoštevalo tožničine (že) obstoječe finančne obveznosti.

6.Glede na povedano je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1

Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2

Uradni list RS, št. 37/08 in nadaljnji, vključno z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami, ki so se začele uporabljati 12. 2. 2022 (v nadaljevanju ZST-1).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.