Jedro

Pravica do obrambe ni bila prekršena, s tem ko je sodišče pred vložitvijo obtožnega predloga na predlog državnega tožilca (1. odstavek 431. člena ZKP) opravilo posamezna preiskovalna dejanja.

Obdolženec bo namreč imel možnost predlagati dokaze v svojo korist v kazenskem postopku po vloženem obtožnem predlogu.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega G.J. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Obdolženi G.J. je bil v priporu po sklepu preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju z dne 22.11.2004 od 20.11.2004 od 19.30 ure naprej, ko mu je bila odvzeta prostost. Okrožni državni tožilec iz Kranja je dne 3.12.2004 pri Okrajnem sodišču v Kranju vložil obtožni predlog zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja nasilništva po 1. in 2. odstavku 299. člena KZ. Okrajno sodišče v Kranju je z uvodoma navedenim sklepom zoper obdolženca podaljšalo pripor iz razloga po 2. točki 1. odstavka 432. člena v zvezi s 3. in 2. točko 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom pritožbi obdolženega G.J. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

Obdolženčev zagovornik je dne 29.12.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavil, da je sodišče izvajalo le dokaze, ki jih je predlagalo okrožno državno tožilstvo, ne pa dokazov, ki jih je predlagal obdolženec. Po mnenju zagovornika je tudi nesprejemljiva razlaga glede kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Predlagal je, da se sklep o podaljšanju pripora odpravi.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v odgovoru na zahtevo z dne 6.1.2005 predlagala zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti. Menila je, da je sodišče pravilno ocenilo, da sta pri obdolžencu podana priporna razloga ponovitvene nevarnosti in nevarnosti vplivanja na priče. Poleg tega je menila, da z zahtevo glede obstoja lahke telesne poškodbe zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Tako pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Kranju kot tudi posebej izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani sta zakonita. Sklepa temeljita na določbi 2. točke 1. odstavka 432. člena ZKP, ki v obravnavani zadevi daje pravno podlago za odreditev pripora oziroma v tej zadevi za podaljšanje pripora na podlagi 2. ali 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Sodišče je v tej kazenski zadevi pred vložitvijo obtožnega predloga opravilo posamezna preiskovalna dejanja, ki se glede na 1. odstavek 431. člena opravijo na predlog državnega tožilca. Obdolženec bo tako imel možnost predlagati dokaze v svojo korist v kazenskem postopku po vloženem obtožnem predlogu. Uveljavljanje kršitev pravice do obrambe torej ni podana, nima pa niti neposredne zveze z izdanima sklepoma o podaljšanju pripora. Prav tako v postopku za varstvo zakonitosti ni možno uveljaviti razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je obdolženčev zagovornik storil v zvezi z oceno lahke telesne poškodbe. V 2. odstavku 420. člena je izključena možnost, da bi se zahteva vložila zaradi navedenih razlogov.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je obdolženčev zagovornik še navedel, da vztraja pri navedbah, ki jih je podal v pritožbi. V postopku za varstvo zakonitosti se lahko upoštevajo le obrazloženi razlogi, zato v tem delu zahteve sploh ni bilo možno upoštevati.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se obdolženčev zagovornik v zahtevi sklicuje, poleg tega pa je podana tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.