Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s prvim odstavkom 213.b člena ZK) je omejitev obiskov pripornikov s prepovedjo posameznih obiskov mogoča, če bi zaradi obiskov lahko nastala škoda za kazenski postopek. Upoštevati je potrebno fazo postopka, pri čemer je pri soobtoženih tudi v fazi glavne obravnave, kljub podanemu zagovoru v preiskavi, potrebno upoštevati, da lahko soobtoženci usklajujejo zagovore, saj lahko obtoženec svoj zagovor spremeni kadarkoli med postopkom. Možnost dogovarjanja in vplivanja na postopek pri osebnem stiku je večja kot pri dopisovanju, saj ima osebni stik večjo sporočilno vrednost in intenzivnejši vpliv na sogovornika, saj vključuje tudi neverbalno komunikacijo, predvsem pa omogoča sprotno in takojšnje odzivanje na sogovornika.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica senata sodišča prve stopnje kot neutemeljen zavrnila predlog obtoženega A. A. za odobritev obiskov soobtožene B. B. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženi smiselno zaradi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se njegovemu predlogu za dovolitev obiskov s strani B. B. ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je zoper obtoženega A. A., ki se nahaja v priporu in zoper obtoženo B. B. ter še dva soobtoženca, vložena pravnomočna obtožnica, v kateri se obtoženemu A. A. očita storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po četrtem odstavku 113. člena KZ-1 in kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1, obtoženi B. B. pa kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena KZ-1 ter kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Razlogi, zaradi katerih je predsednica senata zavrnila predlog obtoženega A. A. za odobritev obiskov s strani soobtožene B. B. in so navedeni v točki 6 izpodbijanega sklepa, so jasni in v celoti utemeljeni.
5. V skladu s prvim odstavkom 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je omejitev obiskov pripornikov s prepovedjo posameznih obiskov mogoča, če bi zaradi obiskov lahko nastala škoda za kazenski postopek. Upoštevati je potrebno fazo postopka, pri čemer je pri soobtoženih tudi v fazi glavne obravnave, kljub podanemu zagovoru v preiskavi, potrebno upoštevati, da lahko soobtoženci usklajujejo zagovore, saj lahko obtoženec svoj zagovor spremeni kadarkoli med postopkom. Možnost dogovarjanja in vplivanja na postopek pri osebnem stiku je večja kot pri dopisovanju, saj ima osebni stik večjo sporočilno vrednost in intenzivnejši vpliv na sogovornika, saj vključuje tudi neverbalno komunikacijo, predvsem pa omogoča sprotno in takojšnje odzivanje na sogovornika. Ob dejstvu, da se obtoženemu A. A. očita storitev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost nad mladoletno oškodovanko, ki je hčerka soobtožene B. B., pri čemer naj bi bila mladoletna oškodovanka tudi žrtev trgovine z ljudmi, po oceni pritožbenega sodišča nevarnost morebitnega dogovarjanja med dvema soobtožencema vsekakor obstaja. Ne gre spregledati, da so bili v obravnavani zadevi opravljeni predobravnavni naroki za vse štiri obtožence, na katerih nihče od njih krivde za očitana jim kazniva dejanja ni priznal, zato bo v nadaljevanju potrebno opraviti glavno obravnavo. Na glavni obravnavi bo potrebno ponovno zaslišati vse štiri obtožene, torej tudi obtožena A. A. in B. B. ter izvesti vse predlagane dokaze zaradi razjasnitve dejanskega stanja v obravnavani zadevi. Prepoved obiskov s strani soobtožene B. B. obtoženega A. A., ki se nahaja v priporu, je tudi po oceni pritožbenega sodišča nujna zaradi odvračanja možnosti dogovarjanja oziroma vplivanja drug na drugega v zvezi z njunima zagovoroma, ki jih bosta lahko podala na glavni obravnavi, saj bi to lahko škodovalo uspešni izvedbi kazenskega postopka.
6. Odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne predlog obtoženega A. A. za dovolitev obiskov s strani obtožene B. B., je zato pravilna in zakonita.
7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno.
8. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.