Up-319/98

11. 4. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe gospodarske družbe AAAA, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 11. aprila 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba gospodarske družbe AAAA, d.o.o., Ž., zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 127/98 z dne 15. 9. 1998 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1490/96 z dne 19. 2. 1998 in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 227/96 z dne 27. 6. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je zasebna gospodarska družba. V letu 1995 je njen direktor izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu kot presežnemu delavcu. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da o pritožbi delavca ni bilo odločeno, zaradi česar sklep še ni postal dokončen in izvršljiv. V sodnem postopku pa je bilo tudi ugotovljeno, da je sklep nezakonit, ker postopek ugotavljanja trajnih presežnih delavcev ni bil izpeljan v skladu s predpisi.

2.Pritožnica navaja, da temelji odločitev na ugotovitvi, da je delavec invalid, zaradi česar je na podlagi 36.d člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR) varovan in mu delovno razmerje lahko preneha le z njegovim soglasjem. Po trditvah pritožnice naj bi delavec ob sklepanju delovnega razmerja dejstvo, da je invalid, zamolčal. Če bi se za invalidnost vedelo, do sklenitve delovnega razmerja ne bi prišlo. Pritožnica meni, da je bilo z izpodbijanimi sodbami kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom.

3.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik ne mogel uveljavljati ali bi le omejeno lahko uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico.

Iz določbe 22. člena Ustave izhaja dvoje. Po eni strani sodišče stranke ne sme obravnavati neenakopravno s tem, da bi v njegovi zadevi odločilo drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih. Po drugi strani pa mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka. V pravdnem postopku mora vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz navedene zahteve izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica.

Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave. Iz 22. člena Ustave izhaja, da se mora pravdni postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. S tem temelji na spoštovanju človekove osebnosti, saj zagotavlja vsakomur možnost priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi človek postal le predmet postopka. Stranki in vsakemu, ki ima stranki enak položaj, mora zato biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Enako kot drugi stranki mu mora biti zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja kot tudi pravica, da je prisoten ob izvajanju dokazov. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

5.Pritožnica razen pavšalne navedbe, da naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom, ne navaja ničesar, kar bi kazalo na kršitev enakega varstva pravic v sodnem postopku. Ne trdi, da bi sodišča v njenem primeru odločila drugače, kot sicer odločajo v podobnih primerih. Ne trdi, da bi ji bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje v postopku. Ne strinja se le z dokaznim zaključkom sodišča. Vendar ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev organov delodajalca in sodišča, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnica ni izkazala.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan