Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 649/2016

ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.649.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plačilo razlike plače zavrženje tožbe pravnomočna odločitev
Višje delovno in socialno sodišče
12. januar 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za obdobje, ki se nanaša na čas od 19. 10. 2011 do maja 2012, je bil že pravnomočno zavrnjen, zato ponovna meritorna obravnava takšnega zahtevka po višini ni dopustna (274. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se (razen v delu odločitve o stroških postopka) razveljavi in se tožba zavrže. II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.058,39 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2013 do plačila, ter da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni obračunati in za tožečo stranko plačati vse pripadajoče davke in prispevke na razliko neto plač: 125,00 EUR (polovica zneska za oktober 2011), 165,13 EUR (za november 2011), 273,10 EUR (za december 2011), 408,75 EUR (za januar 2012), 389,10 EUR (za februar 2012), 412,55 EUR (za marec 2012), 375,12 EUR (za april 2012), 412,00 EUR (za maj 2012). Odločilo je še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 82,80 EUR, v roku 15 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče kršilo 22. člen Ustave RS, 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter 6. člen EKČP. Poudarja, da je navedel bistvene razloge za odločitev, pa se sodišče do tega ni opredelilo. Skliceval se je namreč na pravnomočno sodbo Pdp 1151/2011, v kateri je bil tožnik. Zoper sodbo ni bilo vloženo izredno pravno sredstvo in tudi ne ustavna pritožba, zato ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča RS Up U-I-15/14 nanj ne more imeti vpliva in je po pravnomočni sodbi od 1. 1. 2011 dalje uvrščen v 55. plačni razred ter mu je zato tožena stranka dolžna obračunati in izplačati plačo v takšni višini. V sistemu pravnih vrednot je pravnomočnost nad zakonitostjo. V sodbi ni razloga o tem, zakaj se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb o institutu pravnomočnosti, prepovedi retroaktivnosti in načelu enakosti. Sodišče je uporabilo določila ZSPJS, stališča iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS in odločbe VSRS VIII Ips 84/2013, upoštevalo je interventno zakonodajo ter odločbe v zvezi z določanjem tožnikove plače. Tožnik tudi v zvezi s pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava poudarja, da zoper pravnomočno sodbo ni bilo vloženo izredno pravno sredstvo, ter da je pravnomočnost nad zakonitostjo. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oziroma da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevku ugodi.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik v pritožbi ob poudarjanju pomena pravnomočne sodbe uveljavlja tako postopkovne kršitve kot zmotno uporabo materialnega prava. Vendar pa se tožnik v zvezi s pravnomočno sodbo Pdp 1151/2011 z dne 23. 3. 2012 sklicuje le na ugodilni del izreka, medtem ko citirana sodba vsebuje tudi zavrnilni del izreka. Prav ta je ključen za ugotovitev pritožbenega sodišča, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je bilo o zahtevku, ki je predmet izpodbijane odločitve, že pravnomočno odločeno.

7. S sodbo Pd 193/2011 z dne 18. 10. 2011, o pravilnosti katere je pritožbeno sodišče odločalo s sodbo Pdp 1151/2011, je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku glede razlike v plači za december 2010 (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožniku od 1. 1. 2011 naprej obračunati in izplačati plačo tako, da upošteva kot osnovno plačo vsakokratno vrednost 55. plačnega razreda, neto razliko med tako obračunano in izplačano plačo ter med dejansko obračunano in izplačano plačo za vsak posamezni mesec pa izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 5. dne v mesecu do plačila, pri čemer je dolžna na razliko neto plač obračunati in plačati vse prispevke in davke, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka 26,52 EUR s pp (III. točka izreka).

8. Pritožbeno sodišče je s sodbo Pdp 1151/2011 pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka delno spremenilo tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna za čas od 1. 1. 2011 dalje tožniku obračunati in izplačati plačo v skladu z 2. točko odločbe predsednika Višjega sodišča v Mariboru št. Su .. z dne 20. 12. 2010 o uvrstitvi tožnika v 55. plačilni razred.

Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati bruto in izplačati neto razliko med pripadajočo in dejansko prejeto plačo za čas od 1. 1. 2011 do 18. 10. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov, to je od vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila ter zanj obračunati in plačati prispevke in davke od bruto razlik v plači, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek tožnika za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011 dalje se zavrne.“ V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

9. Tožnik je v predmetnem, naknadno sproženem sporu, vtoževal po višini opredeljene zneske iz naslova razlike v plači med 51. in 55. plačnim razredom za čas od 19. 10. 2011 do maja 2012. Uveljavljal je, da je ključna podlaga za ugoditev zahtevku pravnomočna odločitev prvi odstavek spremenjene odločitve pritožbenega sodišča Pdp 1151/2011. Četudi se sodišče prve stopnje o tem res ni izrecno izreklo (kar je bistvo pritožbe), iz izpodbijane sodbe vendarle jasno izhaja, da sodišče prve stopnje tožnikovim navedbam ni sledilo, saj je tožbeni zahtevek po vsebini zavrnilo, sklicujoč se pri tem na pravne podlage in sodno prakso, po kateri tožnik do vtoževane razlike v plači ni upravičen.

10. Odločitev iz sodbe Pdp 1151/2011 o upoštevanju odločbe predsednika Višjega sodišča v Mariboru z dne 20. 12. 2010 o uvrstitvi tožnika v 55. plačilni razred bi sicer lahko predstavljala podlago v smislu vmesne sodbe za odločitev o predmetnem dajatvenem zahtevku in bi takšna nova tožba lahko bila dopustna ter predmet meritorne obravnave. Vendar pa je pritožbeno sodišče z isto sodbo v tretjem odstavku spremenjene odločitve že zavrnilo zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011 dalje. Prvi odstavek izreka pravnomočne sodbe, ki ni omejen z datumom 18. 10. 2011, je torej relevanten tako v zvezi z ugodilno odločitvijo v drugem odstavku izreka kot v zvezi z zavrnilno odločitvijo v tretjem odstavku izreka. A ne na takšen način, kot se zavzema tožnik v pritožbi, da bi že sam prvi odstavek izreka pravnomočne sodbe lahko pomenil podlago za ugoditev njegovemu zahtevku v predmetnem sporu. Ker je bil torej zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za obdobje, ki se nanaša na čas od 19. 10. 2011 do maja 2012, že pravnomočno zavrnjen, ponovna meritorna obravnava takšnega zahtevka po višini ni dopustna (274. člen ZPP).

11. Ugotovitev kršitve 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ima v skladu z drugim odstavkom 354. člena ZPP za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in zavrženje tožbe. Ker zavrženje tožbe prav tako kot zavrnitev tožbenega zahtevka pomeni tožnikov neuspeh v postopku (154. člen ZPP), pritožbeno sodišče v odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ni posegalo.

12. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia