Jedro

Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).

Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.

Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo načrt poteka stečajnega postopka tako, kot je navedeno v upraviteljem predlogu določitve načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 13. 8. 2014 (red. št. 33).

2. Zoper sklep se je Republika Slovenija pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Smiselno je predlagala razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica napada sklep sodišča prve stopnje v delu, kjer ta sledi upraviteljevemu predlogu načrta poteka stečajnega postopka, da bo upravitelj v nadaljevanju postopka oz. po izdaji sklepa o preizkusu terjatev od pritožnice zahteval izplačilo terjatev v višini prijavljenih in priznanih terjatev upnikov v predmetnem postopku, pri čemer bo upošteval, da pritožnica odgovarja samo do višine vrednosti prenesenega premoženja. Po njenem mnenju je naloga stečajnega upravitelja v prvi vrsti, da poizkuša unovčiti zapustnikovo premoženje, le če bi se izkazalo, da zapuščina ni unovčljiva, bi jo upravitelj lahko vrnil Republiki Sloveniji in od nje zahteval izplačilo vrednosti zapuščine v denarju.

5. Pritožnica navaja, da je bil sklep v zapuščinskem postopku po pokojnem S. L. izdan pred novelo ZFPPIPP-E, ki se je pričela uporabljati 15. 6. 2013, kar posledično pomeni, da za stečaj zapuščine po tem pokojniku veljajo pravila pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E. Od uveljavitve ZFPPIPP-E lahko tudi država kot kaducitetna upravičenka predlaga prenos zapuščine v stečajno maso pred izdajo sklepa o dedovanju in se dejansko odpove kaduciteti ter tako ne odgovarja za zapustnikove dolgove. V konkretnem primeru pa je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1024/2011 premoženje po pok. S. L. prešlo na državo. Kljub temu po mnenju pritožnice predstavlja stečajno maso vse zapustnikovo premoženje (2. odstavek 224. člena ZFPPIPP), subsidiarno pa terjatev do države na podlagi 142. člena Zakona o dedovanju (ZD).

6. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je do stečaja zapuščine prišlo, ko je bila zapuščina že prenesena na Republiko Slovenijo. Šele po pravnomočnosti cit. sklepa je namreč lahko država kot kaducitetna upravičenka predlagala stečaj zapuščine. Pred tem niti ni mogla biti stranka glavnega postopka (175. člen ZD v zvezi s členom 417/2 ZFPPIPP pred novelo E).

7. Namen postopka stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (prim. 415. člen ZFPPIPP).

8. Zapuščina po ZD predstavlja lastninske pravice na vsaki stvari in vsake druge premoženjske pravice, ki so ob zapustnikovi smrti pripadale zapustniku (prim. 2. člen ZD). Dedovanje je prehod zapuščine zapustnika na njegove pravne naslednike ob njegovi smrti (prim. 132. člen ZD). 142. člen ZD določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prim. 1. odstavek cit. člena). Odpoved dediščini prepreči prehod zapuščine na dediča, ki se je odpovedal dediščini (prim. 133. člen ZD).

9. Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča), (prim. dr. Nina Plavšak, Novosti ureditve stečaja zapuščine, Pravna praksa – 2013, št. 26, stran 6), (razen v primeru ločitve zapuščine po 143. členu ZD).

10. Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. Zato v takem primeru stečajna masa vključuje (samo): 1) obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD (prim. 1. točko 1. odstavka 418. člena ZFPPIPP) in 2) denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev (prim. 1. točko 2. odstavka 418. člena ZFPPIPP in smiselno 1. odstavek 350. člena v zvezi s 5. odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča (2. odstavek 350. člena v zvezi s 5. odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), (prim. dr. Nina Plavšak, Novosti ureditve stečaja zapuščine, kot zgoraj).

11. Položaj zapuščine brez dedičev nastane, če ni znanih dedičev ali če so se vsi znani dediči odpovedali dedovanju (prim. 219. člen ZD). Do uveljavitve novele ZFPPIPP-E se je ta za položaj zapuščine brez dedičev uporabljalo pravilo, določeno v 9. členu ZD, po katerem je taka zapuščina prešla na Republiko Slovenijo. Drugače kot dedič, ki ima pravno možnost odpovedati se dediščini in s tem odkloniti prevzem odgovornosti za zapustnikove obveznosti (prim. 2. odstavek 142. člena ZD), Republika Slovenija do uveljavitve ZFPPIPP-E ni imela pravne možnosti odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (prim. 2. odstavek 130. člena in 219. člen ZD). Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti na podlagi 142. člena ZD. Zato se v stečaju zapuščine pri položaju, ko je zapuščina prešla na Republiko Slovenijo, uporabljajo enaka pravila kot pri položaju, ko je zapuščina prešla na dediče (prim. 2. odstavek 417. člena ZFPPIPP). Z novimi, 417.a do 417.d členom ZFPPIPP, ki jih je uveljavila novela ZFPPIPP-E, je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (dr. Nina Plavšak, Novosti ureditve stečaja zapuščine, kot zgoraj).

12. Pritožnica sama navaja, da je na podlagi 219. člena ZD z dnem pravnomočnosti sklepa v zapuščinskem postopku država postala kaducitetna upravičenka, zapuščina pa je bila izročena Republiki Sloveniji že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E. Na podlagi cit. sklepa je torej država postala lastnica premoženja, ki spada v zapuščino. Po določilu 142. člena ZD Republika Slovenija odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine. Posledično glede na določilo 1. točke 1. odstavka 418. člena v zvezi z 2. do 5. odstavkom 350. člena in 351. člena ZFPPIPP ter v zvezi s 5. odstavkom 416. člena ZFPPIPP, ker je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, spadajo v stečajno maso terjatve do kaducitetne upravičenke za zapustnikove dolgove do višine vrednosti prenesenega premoženja. Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase. Zahtevke do dedičev oz. do kaducitetne upravičenke uveljavlja upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajne mase (prim. tudi ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, GV Založba Ljubljana, 2008, stran 395). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL sklep Cst 81/2014 ).

13. S tem se pokaže kot neutemeljeno stališče pritožnice, da bi načrt poteka stečajnega postopka moral predvideti, da bo upravitelj unovčeval zapustnikovo premoženje, saj je njegova naloga le zahtevati izplačilo terjatve v višini prijavljenih in priznanih terjatev upnikov od države, vendar le do višine vrednosti prenesenega premoženja.

14. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).