Jedro

Z vprašanjem, ali se sme zakonska postrožitev pogojev za dopustnost revizije uporabiti tudi za sodne postopke, ki so se začeli še med veljavnostjo prejšnje ureditve, se je ukvarjalo že Ustavno sodišče RS, ki je zavzelo jasno stališče, da ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti zakonov in s prepovedjo posega v pridobljene pravice ter pravico do enakega varstva pravic v postopku, če se novi Zakon o pravdnem postopku glede vprašanja dopustnosti revizije uporablja takoj, tudi za postopke, v katerih je bila tožba vložena še v času veljavnosti starega ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke, vloženo dne 21.5.2010 proti sodbi Višjega sodišča v Kopru opr.št. Cp 1293/2009 z dne 20.4.2010, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega vrednosti 40.000 EUR in zato revizija ni dovoljena.

Proti sklepu se pritožuje tožnica po pooblaščencu. Navaja, da je tožbo vložila dne 5.3.2007 in tedaj navedla zadostno vrednost spora, da je bila varovana njena pravica do revizije po veljavnem procesnem zakonu. Sodišče je prvi narok razpisalo šele dve leti po vložitvi tožbe. Zaradi spremembe ZPP v oktobru 2008, ki ima retroaktivno veljavo glede pravice do revizije, je tožnica to pravico izgubila, kar pomeni, da ji je bila odvzeta pravica do izrednega pravnega sredstva. To je v urejeni pravni državi nezaslišano. Predlaga, naj se izpelje postopek po vloženi reviziji.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica je v tožbi, vloženi 5.3.2007, res navedla vrednost spornega predmeta v višini 8.390 EUR, kar je po tedanji določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) omogočalo vložitev revizije, za katero je bil določen prag 1.000.000,00 SIT (4.172,93 EUR). Z novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008) je bila ta vrednost zvišana na 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), v prehodni določbi novele pa določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po spremenjenih določbah. Ker je bila v obravnavani zadevi prvostopenjska sodba izdana že po uveljavitvi ZPP-D, ki velja od 1.10.2008, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost 40.000 EUR. Ker v obravnavanem primeru tožba tožeče stranke tega praga ne dosega in ker je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije že zavrnilo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vložena revizija nedovoljena in da jo je zato prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zavrglo.

Z vprašanjem, ali se sme zakonska postrožitev pogojev za dopustnost revizije uporabiti tudi za sodne postopke, ki so se začeli še med veljavnostjo prejšnje ureditve, se je ukvarjalo že Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi opr.št. U-I-21/2002 zavzelo jasno stališče, da ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti zakonov in s prepovedjo posega v pridobljene pravice ter pravico do enakega varstva pravic v postopku, če se novi Zakon o pravdnem postopku glede vprašanja dopustnosti revizije uporablja takoj, tudi za postopke, v katerih je bila tožba vložena še v času veljavnosti starega ZPP. Tudi odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (Bobrowski proti Poljski) šteje tako ureditev učinkovanja nove procesne zakonodaje v Evropi kot običajno (glej dr. Aleš Galič, Dostop do Vrhovnega sodišča v pravdnem postopku v novejši praksi ESČP, Pravna praksa 7/2011).

Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).