Jedro

Zahtevana hitrost postopka ter zahtevana stopnja verjetnosti dejstev se lahko kot razloga za zavrnitev zamudnega dokaznega predloga izkažeta za utemeljena le na podlagi ustrezne obrazložitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeve vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Udeleženca tega postopka sta starša mladoletne deklice, stare pet let, ki je v varstvu in vzgoji pri materi. Stiki med deklico in očetom - nasprotnim udeležencem so bili urejeni na podlagi sodne poravnave, ki sta jo na dne 28. 9. 2020 udeleženca sklenila v zadevi III N 165/2019, in sicer, da deklica preživi z očetom vsak drugi vikend od petka do ponedeljka, med tednom pa od torka do srede. V času do izdaje izpodbijanega sklepa so stiki določen čas potekali tudi pod nadzorom1. 2. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 5. 4. 2022, da naj se stiki med deklico in nasprotnim udeležencem potekajo tako, da se enkrat tedensko izvajajo po dve uri na centru za socialno delo pod nadzorom strokovnega delavca centra.

3. Gornjo odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija predlagateljica po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpostavlja, da je potrebno na podlagi 411. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru izdaje začasne odredbe ugotoviti, ali bodo z začasno odredbo določeni stiki v največjo korist otroku. Trdi, da že najmanjši sum na spolno zlorabo otroka sodišču ne dopušča sprejema odločitve o stikih, vsaj nenadzorovanih ne, saj ni verjetno, da bi bili stiki v takem primeru v korist otroka. Navaja, da sodišče prve stopnje ni dovolj ovrednotilo pričevanja predlagateljice glede ponavljajočih se vnetij spolovila, glede izjave deklice o sporni igri z očetom in glede njenega nadaljnjega obnašanja. Nasprotni udeleženec je predlagateljico med njeno izpovedbo prekinjal tako, da na več vprašanj ni mogla odgovoriti, skakal ji je v besedo in razlagal kaj misli, ter ga sodnica ni mogla umiriti. Inštitut A. je predlagal omejitev stikov. Iz poročila centra za socialno delo z dne 21. 10. 2021 izhaja opis dogodka, ki je bil očitno nekaj posebnega, da so ga socialne delavke, ki so spremljale stik pod nadzorom, opazile in omenile v poročilu. Meni, da verjetno deklica ni prvič segla proti očetovemu spolovilu in da sta že v preteklosti imela take igrice, ki pa so kljub otroški radovednosti za spolnost v tem obdobju, neprimerne in neobičajne za igro med očetom in deklico. Sodišče ni obrazložilo, da take igre niso primerne, saj dotikanje spolnih organov očeta ni normalno in kaže na sum spolne zlorabe, kar je tudi splošno znano ter je to moč preveriti v vsakem priročniku za ugotavljanje spolne zlorabe otrok. Zaslišani delavki centra za socialno delo nista bili prisotni ob spornem stiku. Sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca psihologa in te svoje odločitve ni obrazložilo. Ker slednji dokaz ni bil izveden, izvedeni dokazi pa so necelovito ovrednoteni, trdi, da nedvomno obstoji verjetnost spolne zlorabe pri deklici. Otrok ne bi utrpel nobene škode, če bi se stiki izvajali pod nadzorom, obstaja pa velika verjetnost, da bi samostojni stiki lahko ogrozili dekličin duševni razvoj. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v sporih med starši in otroki je v 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Ogroženost otroka je v DZ definirana v 157. členu, in sicer s postavitvijo pravnih standardov, ki jih ob odločanju glede na vsakokratne okoliščine zapolnijo sodišča. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok tako ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.

7. Dokazni standard verjetnosti, ki je nižji dokazni standard od prepričanja in gotovosti, se pri izdaji začasne odredbe zahteva zaradi narave in namena ukrepov, saj je potrebno postopek zavarovanja izpeljati hitro in čim hitreje zaščititi ogroženega otroka. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot tistih proti, oziroma so prvi močnejši od drugih. Navkljub načelu hitrosti pa morajo biti v primerih, ko je ogroženost otroka mogoče ugotoviti le s pomočjo dokazov, ki veljajo za zamudne (npr. z angažiranjem izvedenca), ravno zaradi varovanja otrokove koristi omogočena tudi dokazna sredstva, ki veljajo za zamudna2. Zahtevana hitrost postopka ter zahtevana stopnja verjetnosti dejstev se lahko kot razloga za zavrnitev zamudnega dokaznega predloga izkažeta za utemeljena le na podlagi ustrezne obrazložitve3. Ustrezna obrazložitev pri tem ne pomeni take razlage, ki bi izčrpno in posamično sledila trditvam strank, ampak je to taka obrazložitev, ki strankam omogoča, da se seznanijo z razlogi odločitve, pritožbenemu sodišču pa, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora. Sodišče mora namreč (tudi) v družinskih zadevah postopek voditi tako, da se zagotovi ustrezno varovanje koristi posameznika (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah4, 22. člen Ustave Republike Slovenije5).

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi s pritožbeno izpostavljenim dokaznim predlogom za izvedbo dokaza z izvedencem pod tretjo točko obrazložitve izpodbijanega sklepa utemeljilo, da „_upoštevajoč nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi ni izvedlo morebitnih ostalih dokazov, saj je ocenilo, da je zadeva (trenutno, pri čemer gre za začasno odločitev) zrela za razsojo“_. Iz tega dela obrazložitve je moč sklepati, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov moč sklepati, ali je dokazni standard verjetnosti dosežen. V nadaljevanju, pod šestnajsto točko obrazložitve, pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je _„upoštevaje institut spoznavne krize ocenilo, da predlagateljica (do sedaj) ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati konkretne in akutne ogroženosti mladoletne deklice ob izvajanju nenadzorovanih stikov deklice z očetom_“. Iz tega dela obrazložitve pa izhaja, da zahtevanega dokaznega standarda verjetnosti ni bilo moč doseči, ker predlagateljica dokaznega bremena ni zmogla. Kakšnih bolj konkretnih razlogov, zakaj v dokaz predlagateljičinih trditev ni bil izveden še predlagani dokaz z izvedencem psihologom, pa sodišče prve stopnje sploh ni podalo.

9. Ob gornjem se tako izkaže, da izpodbijana obrazložitev sklepa o neizdaji začasne odredbe ni ustrezna, saj ni toliko jasna in popolna, da bi lahko stranka z njo polemizirala, torej se zoper njo pritožila. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP6, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti, saj bi v primeru podaje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga prikrajšalo stranke za pravico do pritožbe, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP).

10. Zaradi ugotovljene postopkovne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, ostale pritožbene navedbe, s katerimi je bilo kritizirano ugotovljeno dejansko stanje, niso bile presojane.

11. V novem postopku se bo moralo sodišče sprva prve stopnje v izogib ponovni postopkovni kršitvi jasno opredeliti do (morebitne) neizvedbe dokazov. Pri tem bo moralo najprej presoditi, ali je mogoče v konkretni zadevi ogroženost otroka ugotoviti le s pomočjo izvedenca psihologa, ali pa morebiti tudi s pomočjo drugih, manj zamudnih dokazov (na primer dodatnega pojasnila pediatrinje, če lahko zdravstvene težave deklice v zvezi z vnetjem sečil in uhajanjem urina nakazujejo na spolno zlorabo; ali pa na primer dodatnega pojasnila CSD o tem, če lahko določene okoliščine konkretnega primera kot so igra deklice z očetovim spolovilom ob priliki nadzorovanih stikov, dekličin opis igre z očetom, dekličino obnašanje po spornih stikih, dekličino opazovanje očeta pri uriniranju, dekličine zdravstvene težave … kažejo na sum spolne zlorabe). K razjasnitvi o potrebnosti izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem lahko, poleg bolj logične utemeljitve spoznanj sodišča o trditvah in dokazih obeh strank glede predmetnega predloga za izdajo začasne odredbe, botruje tudi presoja ostalih spisovnih podatkov, ki so že na voljo, pa tudi presoja časovne dinamike predlogov in vsebine trditvenih podlag, ki sta jih tekom medsebojnih družinskih sporov stavljala udeleženca.

1 Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so bili v času veljavnosti sklepa II Z 16/2021 opravljeni stiki pod nadzorom na dne 6. 10. 2021, 13. 10. 2021, 21. 10. 2021 ter 24. 11. 2021. 2 Glej več v M. Čujović et al.: Komentar družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, str. 509 – 519. 3 Primerjaj sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-498/08 z dne 15. 4. 2008. 4 Primerjaj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Petrov in X proti Rusiji, št. 23608/16, točka 101. 5 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 6 ZPP se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).