Jedro

Nobenega dvoma sicer ni, da je obdolženec oškodovancu res rekel, da bo čez 20 let že pokopan, vendar glede na okoliščine, v katerih so bile te besede izrečene, v objektivnem smislu ne dopuščajo edino možne razlage, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu zagrozil, da ga bo ubil, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Inkriminirane besede je tako potrebno ocenjevati v kontekstu oškodovančeve predhodne izjave, da je bil v romskem naselju Brezje z novinarko in fotografom, ker želi, da bi se stvari v romskem naselju čez 20 let uredile, kar ponuja povsem objektivno možno razlago, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu želel povedati, da ga čez toliko let (20 let) glede na biološki potek življenja morda ne bo več med živimi in tako inkriminirane besede ni moč izključno, nedvoumno razumeti kot grožnjo, da bo obdolženec oškodovanca ubil.

Izrek

Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obdolženega R. T. iz razlogov po 3. tč. 358. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 145. čl. KZ. Skladno z določilom I. odst. 96. čl. ZKP pa je tudi odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ga kaznuje po I. odst. 145. čl. KZ.

Višja državna tožilka A. Š. je v pisnem mnenju, podanem na podlagi

II. odst. 445. čl. ZKP predlagala ugoditev pritožbi. S tem predlogom je bil obdolženec seznanjen 25.7.2005 in je nanj tudi odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb ugotovilo, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno vrednostno ocenilo obdolženčeve inkriminirane besede, izrečene oškodovancu po telefonu kritičnega dne in sicer, da le-te ne predstavljajo resne grožnje, ki bi bila objektivno zmožna, da doseže ogroženost drugega in sicer v obravnavanem primeru oškodovanega S. M., zaradi česar je utemeljeno izreklo oprostilno sodbo, saj je resna grožnja zakoniti znak očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Nobenega dvoma sicer ni, da je obdolženec oškodovancu res rekel, da bo čez 20 let že pokopan, vendar glede na okoliščine, v katerih so bile te besede izrečene, v objektivnem smislu ne dopuščajo edino možne razlage, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu zagrozil, da ga bo ubil, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Inkriminirane besede je tako potrebno ocenjevati v kontekstu oškodovančeve predhodne izjave, da je bil v romskem naselju Brezje z novinarko in fotografom, ker želi, da bi se stvari v romskem naselju čez 20 let uredile, kar ponuja povsem objektivno možno razlago, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu želel povedati, da ga čez toliko let (20 let) glede na biološki potek življenja morda ne bo več med živimi in tako inkriminirane besede ni moč izključno, nedvoumno razumeti kot grožnjo, da bo obdolženec oškodovanca ubil. Pritrditi je sicer pritožniku, da je inkriminirane besede potrebno obravnavati tudi z vidika dejstva, da je obdolženec zastopal interese oseb, ki so že daljši čas v sporu s skupino oseb, ki jih je predstavljal oškodovanec, vendar ta okoliščina v obravnavanem primeru nima relevantne teže. Dejstvo je namreč, da obdolženec in oškodovanec kljub temu, da zastopata različne interese posameznih skupin (obdolženec je romski občinski svetnik, oškodovanec pa podpredsednik Krajevne skupnosti Bučna vas) nikoli nista prišla v osebni, bodisi verbalni ali fizični konflikt. Ravno nasprotno, večkrat sta skupaj šla na kavo in se pogovarjala, prav tako tudi po obravnavanem dogodku, oškodovanec pa se je celo na obdolženčevo povabilo udeležil praznovanja dneva Romov. Glede na to, da mora sodišče v vsakem obravnavanem primeru posebej ocenjevati vse okoliščine in izvedene dokaze, je povsem brezpredmetno sklicevanje pritožnika na sodbo Višjega sodišča v Celju. V prid pravilni oceni sodišča prve stopnje, da torej ni šlo za resno grožnjo, govori tudi dejstvo, da oškodovanec na inkriminirane besede ni odreagiral, saj je sam v svoji izpovedbi povedal, da se ni "čutil toliko ogroženega" in je ovadbo podal šele

3.2.2004, torej dva tedna po obravnavanem dogodku, ko je v časopisu "Več" prebral, da mu Romi grozijo z odsekanjem glave in ko je skupina Romov v krožišču, ki so ga blokirali vaščani v protestnem shodu

2.2.2004, vpila: "Ti, M., tebe bomo ubili", vendar teh groženj ni izrekel obdolženec in torej teh okoliščin ni moč upoštevati pri oceni inkriminiranih besed.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo državnega tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.