Jedro

Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba ter izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, svoje stroške pritožbe pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je odločba tožene stranke z dne 20. 6. 2016 nezakonita in se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu tožene stranke v ponovno odločanje (I. točka izreka). S sklepom je zavrglo tožbo v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožnik v petih letih pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak z dne 25. 4. 2016 zbral zadostno število točk za pridobitev naziva in da mu je tožena stranka dolžna izdati odločbo o podelitvi naziva prvak (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna v roku 8 dni povrniti njegove stroške v višini 807,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper izpodbijano sodbo (I. točka izreka) in izpodbijani del sklepa o stroških postopka (III. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče z razveljavitvijo odločbe tožene stranke prekoračilo tožnikov tožbeni zahtevek za njeno odpravo. Zaradi prekoračitve zahtevka je podana kršitev 2. člena ZPP. Ker sodišče ni navedlo razlogov za razveljavitev odločbe tožene stranke, je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP. Tožena stranka trdi, da je Dogovor o razumevanju nekaterih določb Pravilnika o merilih in kriterijih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (Ur. l. RS, št. 82/2008), ki je bil 17. 10. 2011 sklenjen med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma A. in B. kot predstavnikoma delavcev, zavezujoč avtonomni pravni vir in ni v nasprotju z določbami Pravilnika. Ocenjevanje umetniških kreacij tožnika je v pristojnosti umetniškega vodje. Tudi če Dogovora ne bi bilo, umetniški vodja ne bi bil dolžan pozitivno oceniti tožnikovega dela glede na to, da ni šlo za premierno uprizoritev. Sodišče ni navedlo, na kakšni zakonski podlagi je zavzelo stališče, da Dogovor nima podlage v Pravilniku in da je z njegovo uporabo prišlo do poslabšanja tožnikovega položaja oziroma posega v vsebino pravice. Sodišču očita, da je storilo bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da bi moralo sodišče zavrniti tožbeni zahtevek in tožniku naložiti povrnitev stroškov postopka, oziroma podredno, ker tožnik ni uspel z zahtevkom v celoti, bi moralo vsaj odločiti, da stranki sami krijeta svoje stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa o stroških postopka v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) ter 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja prekoračitev tožbenega zahtevka, ker je tožnik zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 20. 6. 2016, sodišče prve stopnje pa jo je razveljavilo. Sodišče s takšno odločitvijo ni prisodilo kaj več ali kaj drugega, kot je tožnik zahteval. Razlikovanje med odpravo in razveljavitvijo je uveljavljeno v upravnem pravu. Z odpravo odločbe se odpravijo pravne posledice, ki so nastale iz takšnega akta, kar pomeni, da ima odprava učinek za nazaj (ex tunc), če pa se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati nadaljnje pravne posledice (učinek ex nunc). V praksi delovnih sodišč se je uveljavilo stališče, da se navedeno razlikovanje med odpravo in razveljavitvijo ne upošteva, temveč se izraz razveljavitev uporablja tudi v primerih, ko bi bilo nomotehnično bolj pravilno uporabiti izraz odprava. Delovno sodišče sodi na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) in ZPP, ki takšnega razlikovanja med razveljavitvijo in odpravo ne poznata. Pritožbeni očitek kršitve 2. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podan.

7. Nista podani niti bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju v pritožbi uveljavlja tožena stranka. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena, razlogi sodbe so jasni in nasprotij med njimi ni. Tožena stranka obrazloženo ne zatrjuje protispisnosti. Po vsebini pritožba ob sklicevanju na navedeni absolutni bistveni kršitvi uveljavlja svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, kar pomeni uveljavljanje preostalih dveh pritožbenih razlogov, ki pa je prav tako neutemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Po prvem odstavku 48.a člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nasl. - ZUJIK) lahko javni zavodi skladno z merili o izrednih dosežkih podelijo zaposlenim na delovnih mestih igralcev, opernih solo pevcev in baletnih solo plesalcev naziv prvak, na delovnih mestih instrumentalnih glasbenikov pa naziv vrhunski glasbenik. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se naziv podeli za dobo petih let in se ga lahko podeli ponovno. Kot merila o izrednih dosežkih se upoštevajo predvsem prejete slovenske in tuje nagrade in priznanja ter število in kakovost umetniških poustvaritev v določenem obdobju v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za kulturo.

9. Na podlagi izrecnega pooblastila v 48.a členu ZUJIK je minister za kulturo sprejel Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (Ur. l. RS, št. 82/2008 - v nadaljevanju Pravilnik). Po drugem odstavku 1. člena Pravilnika umetniški vodje javnih zavodov s področja kulture ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za pridobitev naziva na podlagi meril, določenih s tem pravilnikom. Pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev naziva prvaka na tožnikovem delovnem mestu operni pevec solist je umetniški vodja tožene stranke vezan na merila, določena v 4. členu Pravilnika. Po devetem odstavku 4. člena Pravilnika operni pevec solist pridobi število točk za posamezne umetniške dosežke, in sicer med drugimi tudi za (zelo) zahtevne umetniške kreacije na glasbeno-scenskem področju v matični hiši v zadnjih petih letih - vloga s pozitivno oceno umetniškega vodje.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi z dne 20. 6. 2016 pri točkovanju ni upoštevala tožnikove kreacije C. (3x v sezoni ...) in kreacije D. (4x v sezoni ..., gostovanja v E. leta ... in 4x v sezoni ...), ker ni šlo za premierni uprizoritvi opernih predstav v petletnem obdobju. V odločbi se je sklicevala na Dogovor o razumevanju nekaterih določb pravilnika, ki je bil 17. 10. 2011 sklenjen med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma A. in B. kot predstavnikoma delavcev (v nadaljevanju: Dogovor), da gre kriterij zahtevnih ali zelo zahtevnih umetniških kreacij ali poustvaritev z matičnim orkestrom ali v matični hiši v zadnjih petih letih, v primeru druge ali naslednjih podelitev naziva prvak ali vrhunski glasbenik razumeti kot kreacije ali poustvaritve v opernih ali baletnih predstavah, katerih premiera je bila znotraj zadnjih pet let od podanega predloga javnega uslužbenca ali umetniškega vodje za podelitev naziva prvak.

11. Pritrditi je treba presoji sodišča prve stopnje, da Pravilnik ne daje nobene podlage za drugačno vrednotenje premierne uprizoritve in ponovnih uprizoritev. Pravilnik v devetem odstavku 4. člena vsako kreacijo obravnava kot poseben umetniški dosežek in ne razlikuje med premiero in ponovitvami. Dogovor naj bi se nanašal na razumevanje oziroma razlago devetega odstavka 4. člena Pravilnika. Tudi pri razlagi je treba presoditi, ali sploh predstavlja razlago nejasnega določila podzakonskega predpisa ali pa presega še dopustni razlagalni okvir ter ali je razlaga v skladu z zakonom in Ustavo RS (125. člen Ustave RS).

12. Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku. Določba, na katero se sklicuje tožena stranka, namreč presega naravo razlagalne določbe, saj določa dodaten pogoj za upoštevanje umetniške kreacije, ko gre za drugo ali nadaljnje podeljevanje naziva prvaka, za kar ni nobene podlage v Pravilniku. To pomeni, da je Dogovor ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.

13. Stališče sodišča, da je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva prvaka potrebno upoštevati le, ali so bile umetniške kreacije iz obdobja zadnjih petih let in ali gre za vlogo s pozitivno oceno umetniškega vodje, neodvisno od tega, kdaj je bila premiera, je torej materialnopravno pravilno. Tožena stranka bi morala pri ocenjevanju upoštevati tudi vlogi C. in D., ki ju je tožnik izvajal v relevantnem obdobju. Ker je tožena stranka zavrnitev navedenih vlog utemeljevala prav na nezakoniti določbi Dogovora, ne pa na oceni umetniškega vodje, je posledično tudi izpodbijana odločba nezakonita. Zato za ta spor niso relevantne pritožbene navedbe o tem, da umetniški vodja ni dolžan pozitivno oceniti posamezne kreacije.

14. Pravilna je odločitev o stroških postopka. Tožnik je uspel s tožbenim zahtevkom za razveljavitev odločbe tožene stranke, posebni stroški v zvezi z zavrženim delom tožbe pa niso nastali. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki utemeljeno naložilo povrnitev stroškov tožnika.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP ter 1. točko 365. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

16. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe, tožniku pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo - 375 točk, 2 % materialne stroške, 22 % DDV, kar znaša 280,00 EUR (prvi odstavek 154. člena, 155. in 165. člena ZPP).