Jedro

Prva toženka zmotno meni, da je že predlagano zaslišanje strank mogoče enačiti z zahtevo za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti. Izvedbe naroka s predmetnim ni zahtevala, zato je sodišče prve stopnje lahko odločilo na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvotožena stranka in tožeča stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo (I.), da sta toženi stranki (prva toženka in druga toženka) dolžni v 8 dneh nerazdelno plačati tožeči stranki (tožnici) 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2018 dalje do plačila in (II.) da sta ji v istem roku nerazdelno dolžni povrniti še 637,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je prva toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti narok. Ne strinja se z argumentom, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Dejansko stanje je sporno in zato je bilo predlagano zaslišanje strank. V prvi pripravljalni vlogi je prva toženka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika in obrazložila o čem bo izpovedal. Zaslišanje pravdnih strank je predlagala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. S substancirano predlaganim zaslišanjem strank je predlagala tudi izvedbo naroka. To je tudi imela v mislih ob podanem predlogu za zaslišanje. Ni mogoče pritrditi razlogu, da nobena od pravdnih strank ni predlagala izvedbe naroka.

3. Tožnica je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. V odgovoru je navajala, da pisna pogodba ni bila navidezna, da ne obstoji ustna pogodba, da resnična volja pogodbenih strank ni bila takšna kot zatrjuje toženka in da gre za zavlačevanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožnica očitka zmotne uporabe materialnega prava ni konkretizirala, medtem ko prav tako nekonkretiziranega očitka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niti ne more uveljavljati.

6. Ob sklicevanju na 454. člen ZPP in upoštevaje vsebino pritožbe očitno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi ta pritožbeni očitek po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Prva toženka zmotno meni, da je že predlagano zaslišanje strank mogoče enačiti z zahtevo za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti. Izvedbe naroka s predmetnim ni zahtevala, zato je sodišče prve stopnje lahko odločilo na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zaslišanje strank zavrnilo iz razloga nepotrebnosti, ker je o spornih dejstvih lahko odločilo že na podlagi listin. Predmetnega zaključka pritožba konkretizirano niti ne izpodbija. Dejansko stanje tudi sicer (zaradi nekonkretiziranosti ugovora o obstoju dogovora glede odložene zapadlosti posojila oziroma dogovora o obročnem plačilu dolga) ni bilo sporno kot zmotno (in nepojasnjeno) meni pritožnica, medtem ko izvedeni dokazi zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Povedano drugače, ugovor prve toženke je bil preveč pavšalen, da bi ga sploh bilo mogoče presojati in v tej smeri izvajati dokaze.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi ni podan niti uveljavljani pritožbeni razlog, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo prve toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Prva toženka, ki s pritožbo ni uspela. sama krije svoje pritožbene stroške. Pritožbene stroške v zvezi s svojim odgovorom na pritožbo sama krije tudi tožnica, saj njen odgovor ni bil potreben. Z odgovorom je namreč povsem zgrešila sporno pravno vprašanje in zato le-ta ni prispeval k odločitvi o pritožbi.