Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 1. 2. 2017, ki jo je ta vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 13. 1. 2017. Ugotovilo je, da je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje podpisa pritožnika.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da jo je v tej zadevi zastopal pooblaščenec A.A. kot odvetnik, kar glede na pooblastilo v spisu ne more biti sporno. Tudi pritožbo je v njenem imenu vložil ta odvetnik, kar je jasno navedeno v glavi dopisa, zato identiteta pritožnika ne more biti sporna. Sankcija za pomotni izostanek žiga oziroma podpisa (zavrženje pritožbe) je pretirana in neživljenjska. Pritožba sicer vsebuje vse zakonske sestavine, zato tako postopanje sodišča pomeni hud poseg v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je sicer vročilo pritožbo tožniku v izjasnitev, kar pomeni, da je očitno štelo, da je pritožbo vložila tožena stranka. Iz tožnikovega odgovora na pritožbo ne izhaja, da bi tožnik prejel nepodpisano in nepožigosano pritožbo, kar pomeni, da je tožena stranka sodišču predložila en podpisan in požigosan izvod, in bi jo sodišče moralo pozvati, naj pritožbo predloži v zadostnem številu.

3. Tožnik je sicer vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, medtem ko pritožba bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja le pavšalno, zato pritožbeni preizkus v tem delu ni bil mogoč.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev pravilna.

7. Skladno s 335. členom ZPP mora pritožba obsegati: 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določnem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Po tretjem odstavku 343. člena ZPP je pritožba nepopolna in jo sodišče zavrže, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej če v njej ni navedena sodba, zoper katero se vlaga ali če ni podpisana s strani pritožnika. Strogost te določbe je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih pritožba mora vsebovati, in tudi opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tudi brez podpisa identiteta pritožnika ni mogla biti sporna, saj podpis kot obvezno sestavino predvideva sam zakon, ki določa tudi posledico za primer, če pritožba te sestavine nima. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o tem, da je zavrženje pritožbe pretirana sankcija za izostanek žiga oziroma podpisa pooblaščenca.

10. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje sporno pritožbo najprej vročalo tožniku v odgovor. Skladno s 346. členom ZPP namreč tudi sodnik poročevalec sodišča druge stopnje med drugim preizkusi, ali je pritožba popolna, in če ni, jo lahko zavrže s sklepom, če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da naj bi tožnik prejel podpisan in požigosan izvod pritožbe, saj iz tožnikove vloge z dne 9. 3. 2017 izhaja, da pritožba, ki jo je prejel v odgovor, ni podpisana, vlogi pa je priložil tudi kopijo prejete (nepodpisane in nepožigosane) pritožbe.

11. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo pritožbo tožene stranke ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. člena in 154. člena ZPP. Tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam, ker z njim ni bistveno pripomogel k reševanju pritožbe (1. odstavek 155. člena ZPP).