Jedro

Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek zaradi delitve solastne premičnine in nasprotnega udeleženca napotilo, da v pravdnem postopku dokaže, da je izključni lastnik osebnega avtomobila Mercedes Benz ML 000. 2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Predlaga spremembo sklepa tako, da se na pravdo napoti predlagateljica. Navaja, da je avto registriran na njegovo ime, prometno dovoljenje pa je javna listina. Kar izhaja iz javne listine, se šteje za resnično, dopustno pa je dokazovati nasprotno. Predlagateljica ima torej možnost dokazovati nasprotno, pritožnikova lastninska pravica pa izhaja iz javne listine. Meni, da je pravica, ki jo zatrjuje predlagateljica, manj verjetna. Tisti, ki je kot lastnik naveden v prometnem dovoljenju, je nujno najmanj (so)lastnik. Tisti, ki v prometnem dovoljenju ni vpisan, pa ni nujno, da sploh je solastnik. Opozarja, da je bil edini kupec avtomobila; zgolj on je sklepal zavezovalni posel. Udeleženca nista živela v zakonu podobni skupnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V primeru, ko nepravdno sodišče zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, postopek prekine, na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja tudi drugega udeleženca (9. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Med udeležencema sporno je lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila Mercedes Benz 000. Avtomobil je registriran na ime nasprotnega udeleženca.

5. Sklicujoč se na 29. čl. Zakona o motornih vozilih je prvostopenjsko sodišče obrazložilo, da upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožbeno sodišče s tem soglaša. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi. Predlagateljica mu priznava solastninsko pravico na avtomobilu, zato podatki iz evidence motornih vozil z enako verjetnostjo izkazujejo pritožnikovo in predlagateljičino solastninsko pravico. Če je vozilo v solasti več oseb, se namreč registrira na eno od njih.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, ki na osnovi listin ugotavlja, da sta pri sklepanju kupne pogodbe sodelovala oba udeleženca. Verjetno je, da je tudi predlagateljica sodelovala kot kupovalka. Njeno ime se pojavlja tako na listinah, ki se tičejo nakupa vozila in opreme, kot na listinah, ki se tičejo njegovega zavarovanja. Listini – izjava z dne 22.2.2011 (dokaz A4) in pismeno pojasnilo prodajalca z dne 8.12.2011 (dokaz A14) – izrecno potrjujeta, da je predlagateljica v procesu nakupa avtomobila sodelovala. Prodajalec je potrdil predlagateljičino trditev, da je bil del sredstev za nakup avtomobila (7.800,00 EUR) zagotovljen s prodajo njenega osebnega avtomobila Mazda. Za trditev, da je ta sredstva predlagateljici povrnil v navzočnosti prodajalcev A. S. in D. I., nasprotni udeleženec listinskih dokazov ne ponuja. V listini, s katero prodajalec podaja podatke o pravnem poslu nakupa, pa o izplačilu zneska 7.800,00 EUR na roke predlagateljice, ni govora. Kot kontaktna oseba, je na listini naveden ravno A. S., glede katerega nasprotni udeleženec trdi, da je bil pri izročitvi denarja prisoten.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.