Jedro

Pomanjkljiva trditvena podlaga ne dopušča izvajanja dokazov. Z drugimi besedami, sklicevanje na odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, v tem oziru ni sprejemljivo. To povzroči tako pri sodišču, kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditev in s tem dejanski podlagi nasploh. Sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila (najprej) zatrjevana; z dokazi pa se prepriča o njihovi verjetnosti. Dokazi tako niso sredstvo, ki stranki omogoči, da izve, kakšne trditve naj postavi oziroma jih kar nadomesti.

Izrek

I.Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Uvodno

1.Gradbeni inšpektor je tožeči stranki izrekel denarno kazen v višini 3.000,00 EUR in ji naložil da jo poravna v petnajstih dneh. Obenem je sklenil, da bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen 5.000,00 EUR, če do 1. 2. 2024 ne bo odstranila opornega zidu dolžine približno 9,5 m in višine 3,8 m, postavljenega na meji zemljišč parcelnih številk 1227/2 in 1231/1 katastrske občine ...

2.Ministrstvo za naravne vire in prostor je pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

Predlog za izdajo začasne odredbe

3.Z opisano odločitvijo tožeča stranka ni soglašala. Vložila je tožbo v upravnem sporu. Zahtevala je, da sodišče predmetni sklep odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov. Hkrati je predlagala, da sodišče zadrži njegovo izvršitev.

4.Trdila je, da ji bo nastala nepopravljiva škoda. Lastnik sosednjega zemljišča je dal soglasje za legalizacijo postavljene zidanice in zanj prejel 5.000,00 EUR odškodnine. Tožeča stranka ne bi mogla vzpostaviti prejšnjega stanja ker je hudo bolna in invalidna. Poleg tega bi odstranitev opornega zidu povzročila rušitev objekta. Opozorila je še, da ima status invalida.

5.Tožena stranka se na predlog za izdajo začasne odredbe ni odzvala.

Uporabljeno pravo

6.Sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

K I. točki izreka

7.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

8.Tožeča stranka je zahtevala zadržanje izvršitve sklepa o izreku denarne kazni v prisilni izvršbi inšpekcijskega ukrepa. Uveljavljala je torej izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

9.To je nujen ukrep, s katerim sodišče za določen čas odloži izvršitev dokončnega upravnega akta. Osnovni pogoj za izdajo odložitvene (tudi neprave ali suspenzivne) začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode.

10.Tega pojma ZUS-1 ni definiral. To je pravni standard, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Škoda mora biti resna, neposredno groziti, (začasno) odvrniti pa se jo da le z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločitve. Med spornim pravnim razmerjem in posledicami, katerim se želi izogniti, mora biti neposredna zveza. Namen zahteve za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je v zagotavljanju učinkovitosti sodnega varstva.

11.V sodni praksi je že dlje časa zasidrano stališče, da mora stranka v svoji zahtevi določno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je ta škoda za njo težko popravljiva. Na njej je tako trditveno, kot dokazno breme. Postopek z začasno odredbo je po naravi hiter in vezan na okvir, ki ga postavijo stranke s svojim navedbami in dokazi.

12.O tem, da premoženjska škoda sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode, je bilo prelitega že veliko črnila. Praviloma je taka škoda nadomestljiva. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat naglasilo, da je o materialni škodi kot nepopravljivi mogoče govoriti zgolj, če posega v tožnikovo preživljanje ali v sredstva za izpolnjevanje njegovih zakonskih dolžnosti oziroma za uresničevanje ključnih vidikov njegovega življenja in dela (tako imenovane subjektivne okoliščine). Kot taka ni le začasna ali odvrnljiva.

13.Uvodoma sodišče opozarja, da tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep o izreku denarne kazni v prisilni izvršbi inšpekcijskega ukrepa (druga alineja 2. točke prvega odstavka 148. člena in 147. člen Zakona o graditvi objektov; v nadaljevanju: ZGO-1 in drugi odstavek 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP) in ne sklep o dovolitvi izvršbe (147. člen ZGO-1 in drugi odstavek 290. člena ZUP) ali celo odločbo o inšpekcijskem ukrepu (152. člen ZGO-1). V tej luči je sodišče pretehtalo utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.

14.Tožeča stranka je trdila, da ji bo nastala težko popravljiva škoda, če bo morala odstraniti oporni zid, saj je sosedu plačala 5.000,00 EUR odškodnine in sprožila postopek legalizacije objekta. Ker je invalid in trpi za hudo boleznijo, ga ne bi mogla ponovno postaviti. Sklicevala se je na prvi odstavek 52. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Omenila je še, da bi se lahko porušila zidanica, ki je s škarpo povezana in tvori funkcionalno enoto.

15.Kar se tiče premoženjske škode, to je plačila mejašu, sodišče ni zasledilo določnih trditev, zakaj ne bi bila popravljiva. Golo citiranje prvega odstavka 52. člena Ustave v tem pogledu ne zadostuje. Ta splošno ureja varstvo invalidov in zagotavlja usposabljanje za delo. Z njim se je država zavezala voditi aktivno invalidsko politiko, to je sprejeti ukrepe za izboljšanje dejanskega in pravnega položaja invalidov. V kakšni zvezi točno je status tožeče stranke s plačilom sosedu, pa tudi legalizacijo in odstranitvijo oziroma postavitvijo opornega zidu z vidika stroškov, tožeča stranka ni razkrila. Višine škode, ki naj bi ji pretila, ni opredelila. Zapisala je samo, da ima status invalida in da je mejašu izročila 5.000,00 EUR odškodnine. Tako je sodišče ostalo brez osnovnih podatkov, da bi sploh lahko presodilo obstoj težko popravljive materialne škode.

16.Skope navedbe tožeče stranke bi bilo mogoče razumeti tudi, da tožeča stranka ni sposobna sama podreti oziroma zgraditi škarpo zaradi svoje invalidnosti. Toda tudi v tem pogledu gre za povsem splošna navajanja. Sodišča namreč ni seznanila z naravo svoje invalidnosti, niti ni razložila za kakšno boleznijo trpi. Običajno se sicer izvedbo večjega opornega zidu zaupa strokovnjakom, gradbenim delavcem. S tega vidika pa je nastanek škode premoženjskega značaja; šlo bi za stroške podrtja ali postavitve škarpe. Tožeča stranka pa, kot že povedano, svoje škode ni konkretizirala; vsa navajanja so ostala na ravni splošnega.

17.Na tem mestu sodišče dodaja, da odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije številka 10333-9378/2023 z dne 13. 12. 2023 ne more (in sme) nadomestiti določnih trditev stranke. Pomanjkljiva trditvena podlaga ne dopušča izvajanja dokazov. Z drugimi besedami, sklicevanje na odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, v tem oziru ni sprejemljivo. To povzroči tako pri sodišču, kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditev in s tem dejanski podlagi nasploh. Sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila (najprej) zatrjevana; z dokazi pa se prepriča o njihovi verjetnosti. Dokazi tako niso sredstvo, ki stranki omogoči, da izve, kakšne trditve naj postavi oziroma jih kar nadomesti.

18.Končno je tožeča stranka še navrgla, da bi odstranitev opornega zidu lahko vodila v rušitev zidanice. To zatrjevanje brez dvoma meri na pravilnost in zakonitost odločbe o inšpekcijskem ukrepu. Kot je sodišče že poudarilo, pa je izpodbijani akt sklep o izreku denarne kazni v prisilni izvršbi (tega inšpekcijskega ukrepa). Povedano drugače, predlog za začasno odredbo (v tem delu) ni sklepčen; ta ugovor se nanaša na odločbo gradbenega inšpektorja, namesto na upravno izvršbo. S povzetim zatrjevanjem si je tožeča stranka prizadevala za preprečitev inšpekcijskega ukrepa.

19.Povrh vsega pa je tudi ta navedba splošna. Umanjkala je razlaga, kako in kje sta zid in zgradba povezana, kakor tudi zakaj tvorita funkcionalno enoto in čemu bi bila zidanica ogrožena.

20.Odveč je ponoviti, da tako pičla in pavšalna trditvena podlaga ni omogočila obravnavanja prizadetosti javne koristi (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).

21.Nenazadnje sodišče na kratko pripominja sledeče o materialnem procesnem vodstvu. Slednje v pričujoči zadevi ni bilo potrebno. V prvi vrsti je trditveno in dokazno breme na strankah, naloga sodišča pa je, da vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med njimi, sicer pa ohranja svojo nevtralni položaj. Te dolžnosti se stranke ne morejo razbremeniti z materialno procesnim vodstvom. Na njih je torej odločitev o tem, katera dejstva bodo zatrjevale in dokazovale. Pri tem morajo postopati skrbno in s svojim ravnanjem prispevati k kakovostnemu sodnemu varstvu ter racionalnemu in ekonomičnemu postopku. To se pričakuje še toliko bolj, če ima stranka za pooblaščenca odvetnika. Vsekakor se sodišče ne sme postaviti v vlogo strankinega pooblaščenca in ji svetovati na kakšen način naj dopolni svoje trditve in dokaze, da bi v postopku lažje uspela. Ravno zato pa bi šlo, če bi sodišče tožečo stranko pozvalo k določni opredelitvi njenih skromnih splošnih navedb.

22.Tožeča stranka predpostavke nastanka težko popravljive škode ni izkazala; ni izkazala ne zadostne stopnje verjetnosti, da ji bo ta nastala, ne njeno težko popravljivost (drugi odstavek 32. člena ZUS-1). Sodišče je njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

K II. točki izreka

23.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012, 49/2023 z dne 28. 4. 2023 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.

2Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 152/2024 z dne 14. 6. 2024, 8. točka, I Up 141/2024 z dne 17. 6. 2024, 8. točka, I Up 110/2024 z dne 20. 5. 2024, 8. točka, I Up 17/2024 z dne 29. 1. 2024, 8. in 9. točka, I Up 219/2023 z dne 23. 8. 2023, 9. točka, I Up 235/2022 z dne 21. 12. 2022, 8. točka, I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022, 9. točka, I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022, 9. točka, I Up 163/2021 z dne 1. 9. 2021, 6. točka, I Up 102/2021 z dne 19. 5. 2021, 8. točka, I Up 54/2021 z dne 14. 4. 2021, 9. točka, I Up 95/2020 z dne 7. 8. 2020, 9. točka, I Up 137/2019 z dne 26. 7. 2019, 9. točka in številne druge.

3Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 39/2022 z dne 23. 2. 2022, 8. točka in I Up 219/2023 z dne 23. 8. 2023, 10. točka.

4Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 141/2024 z dne 17. 6. 2024, 8. točka; I Up 152/2024 z dne 14. 6. 2024, 9. točka; I Up 110/2024 z dne 20. 5. 2023, 8. točka; I Up 110/2024 z dne 20. 5. 2024, 8. točka; I Up 219/2023 z dne 23. 8. 2023, 10 točka; I Up 235/2022 z dne 21. 12. 2022, 8. in 10. točka; I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022, 8. in 16. točka; I Up 129/2022 z dne 27. 6. 2022, 7. točka; I Up 181/2021 z dne 15. 9. 2021, 9. točka; I Up 163/2021 z dne 1. 9. 2021, 7. točka; I Up 102/2021 z dne 19. 5. 2021, 7. točka; I Up 54/2021 z dne 14. 4. 2021, 8. točka; I Up 95/2020 z dne 7. 8. 2020, 8. točka; I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 8. točka; I Up 120/2017 z dne 7. 6. 2017, 7. točka in številne druge.

5Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 7/2020 z dne 26. 2. 2020, 10. točka in tam naštete odločitve.

6Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022, 14. točka, I Up 102/2021 z dne 19. 5. 2021, 10. točka, I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 11. točka, I Up 135/2018 z dne 13. 7. 2018, 11. točka, I Up 78/2018 z dne 16. 5. 2018, 13. točka, I Up 12/2019 z dne 23. 1. 2019, 10. točka in nadaljnje.

7Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 152/2022 z dne 3. 8. 2022, I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 11. točka, I Up 12/2019 z dne 23. 1. 2019, 10. točka, I Up 78/2018, 13. točka in ostale.

8Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017.

9Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.

10Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013.

11Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2010, strani 559 in 560.

12Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 141/2024 z dne 17. 6. 2024, 11. točka, I Up 110/2024 z dne 20. 5. 2024, 10. točka, I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022, 12. točka, I Up 102/2021 z dne 19. 5. 2021, 10. točka, I Up 182/2020 z dne 6. 1. 2021, 8. in 9. točka, I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 11. točka.

13Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 80/2021 z dne 15. 9. 2021, ko v 9. točki govori o trditvenem in dokaznem bremenu nasploh: "Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke ali zaslišanje stranke oziroma priče - to je del izvedenega dokaza, ki ga je treba dokazno oceniti. Dokazi niso namenjeni odkrivanju dejstev; tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni." Primerjaj še odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 235/2022 z dne 21. 12. 2022, 16. točka, I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022, 18. točka, II Ips 103/2018 z dne 8. 8. 2019, 11. točka in II Ips 159/2016 z dne 13. 10. 2016, 9. točka.

14Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 110/2014 z dne 26. 11. 2015, 9. točka.

15Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 197/2013 z dne 6. 2. 2014, 12. in 13. točka; II Ips 815/2009 z dne 21. 3. 2013, 8. točka; III Ips 50/2003 z dne 13. 1. 2004 in nadaljnje.

16Po prvem odstavku 292. člena ZUP je zoper sklepe v izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

17Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1616/2006 z dne 16. 9. 2009, 10. točka, X Ips 53/2007 z dne 1. 9. 2010, 8. točka, X Ips 315/2006 z dne 4. 3. 2010, 11. točka, X Ips 269/2005 z dne 15. 12. 2009, 9. točka, X Ips 502/2006 z dne 2. 7. 2009, 9. točka, X Ips 281/2007 z dne 21. 5. 2008, osmi odstavek.

18Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat poudarilo, da je materialno procesno vodstvo odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera (sodba in sklep II Ips 159/2016 z dne 13. 10. 2016, 9. točka; sodba II Ips 96/2006 z dne 17. 4. 2008, štirinajsti odstavek).

19Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 96/2006 z dne 17. 4. 2008, trinajsti odstavek.

20Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022, 10. in 15. točka.

21Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 159/2016 z dne 13. 10. 2016, 9. točka ter sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 96/2006 z dne 17. 4. 2008, štirinajsti odstavek.

22Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 211/2018 z dne 5. 9. 2019, 12. točka; III Ips 30/2019 z dne 3. 9. 2019; 37. točka; II Ips 19/2017 z dne 22. 11. 2018, 16. točka; II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018, 10 točka; II Ips 119/2015 z dne 6. 10. 2016, 7. točka.

23Primerjaj še sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 22/2023 z dne 31. 5. 2023, 21. točka, I Up 27/2023 z dne 31. 5. 2023, 21. točka in I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022, 16. točka.

-------------------------------

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.