Jedro

Okoliščina, da vodni zbiralnik sam po sebi nima bistvenih vplivov na varovana območja, še ne pomeni, da je sprejemljiv z vidika posrednih vplivov zaradi zasneževanja in delovanja A. Pokljuka.

V zadevi ni razčiščeno, ali je vpliv obravnavanega posega na divjega petelina C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) ter bi bilo lahko izdano naravovarstveno soglasje s pogoji ali je vpliv bistven (razred D), zaradi česar je ocena gradnje neugodna ter je treba izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti. Ker je mnenje ZRSVN podlaga za odločitev upravnega organa o sprejemljivosti posega v naravo, mora biti to jasno in nedvoumno, kar v obravnavani zadevi ni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločbo Agencije RS za okolje št. 35620-1526/2014-25 z dne 29. 9. 2014 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 767,69 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za okolje je kot prvostopenjski upravni organ z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo naravovarstvenega soglasja za gradnjo – povečanje vodnega zbiralnika s prostornino 1400 m3 z dograditvijo s prostornino 4400 m3 ter gradnjo napajališča na ..., na zemljišču s parc. št. 1003/127, 1003/128, 1003/129, 1003/130, 1003/131, 1003/132, vse k. o. ...

2. V obrazložitvi navaja, da se območje navedenega posega nahaja v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka in posebnem varstvenem območju Natura 2000. Na podlagi 105a. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) in 42. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vpliva izvedbe planov in posega v naravo na varovana območja (v nadaljevanju Pravilnik) je pridobila mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj (v nadaljevanju ZRSVN) št. 2-II-295/6-O-14/SR z dne 1. 8. 2014, ki se je skliceval tudi na predhodno izdana mnenja. Ocenil je, da bi zaradi dejavnosti, ki potekajo na območju A. Pokljuka, obravnavani poseg zaradi kumulativnega vpliva A. Pokljuka lahko imel negativen vpliv (ocena D – bistven vpliv) na kvalifikacijsko vrsto divji petelin (Tetrao urogallus). Zaradi tega ugotavlja, da bi obravnavani poseg škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, zato ne ustreza zahtevam s področja varstva narave.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožničino pritožbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da mnenje ZRSVN z dne 1. 8. 2014, na katerega se sklicuje toženka, nima relevantne vsebine, saj ne navaja, katera zaščitena vrsta ali habitat naj bi bil prizadet, kako je bilo to ugotovljeno, v kakšni meri naj bi bil prizadet in ali so možni omilitveni ukrepi v smislu 105.a člena ZON. Meni, da glede dejanskih vplivov že izvedene vodne akumulacije in vseh gradenj na ... kot celote obstaja le ena strokovna študija, in sicer monitoring, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Iz monitoringa divjega petelina iz junija 2014 izhaja ocena: „Ocenjujemo, da je populacija divjega petelina na vplivnem območju stabilna, da se stanje ne poslabšuje, tako da na podlagi zastavljenih varstvenih ciljev ohranitve ugodnega stanja populacije podajamo pozitivno oceno“. To pomeni, da je v času neskladne gradnje populacija divjega petelina dosegla višek, zato obravnavani poseg nima negativnega vpliva na naravo.

5. Meni, da je toženka pri oceni kumulativnih vplivov nepravilno upoštevala le biatlonski center, ne pa tudi vojašnice, ki je oddaljena le nekaj metrov od centra, ter obsežnih cestnih povezav, ki so glavni vir obiskovalcev na Pokljuki. Poleg tega je toženka tista, ki bi morala dokazati, da projektna rešitev oz. gradnja ni dopustna po predpisih z njenega področja. V obravnavanem primeru pa je toženka dokazno breme prevalila na tožnico s tem, ko je od nje zahtevala, naj dokaže dopustnost vplivov. Tožnica je kljub temu z monitoringom in soglasji pristojnih soglasodajalcev dokazala, da gradnja ni in ne bo niti skupaj z ostalimi gradnjami negativno vplivala na okolje. Toženka je kljub temu zahtevo zavrnila brez argumentov in strokovne podlage, zgolj z utemeljitvijo, da ZRSVN meni, da je kumulativen vpliv negativen. Takšna argumentacija je nezadostna in predstavlja poseg v z Ustavo RS zagotovljeno pravico do pravnega varstva in pravne države. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in ji izda naravovarstveno soglasje, podrejeno naj zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Sodišče je tožbo poslalo toženki, ki je sodišču poslala upravne spise, in prizadeti stranki B. 7. Upravno sodišče je s sodbo I U 966/2015-14 z dne 10. 12. 2015 zavrnilo tožbo, vendar je Vrhovno sodišče RS s sklepom X Ips 57/2016 z dne 4. 7. 2018 reviziji tožnice ugodilo, sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma poudarja, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi treba uporabiti predpise, veljavne pred uveljavitvijo ZTNP-1, tj. ZTNP, ki na območju narodnega parka ne prepoveduje gradnje površinskih vodnih zbiralnikov (15. točka prvega odstavka 12. člena ZTNP). Že zato je izpodbijana odločitev v delu, ki temelji na določbah ZTNP-1, napačna.

10. V zadevi je sporno tudi, ali je nameravani poseg v naravo sprejemljiv z vidika njegovega vpliva na varstvene cilje, celovitost in povezanost območja Natura 2000. Prvostopenjski upravni organ je namreč izdajo naravovarstvenega soglasja zavrnil tudi zaradi negativnega vpliva nameravanega posega (ocena D – bistven vpliv) na kvalifikacijsko vrsto divji petelin (tetrao urogallus).

11. Po določbi drugega odstavka 105.a člena ZON ministrstvo odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja ZRSVN (glej še 115. člen ZON). Mnenje mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje varovanih območij in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (tretji odstavek 105.a člena ZON).

12. V skladu s šestim odstavkom 105.a člena ZON je ocena vplivov gradnje objekta ugodna, če se ugotovi, da gradnja objekta ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. Po določbi petega odstavka 105.a člena ZON se pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta smiselno upoštevajo določbe Pravilnika. Ta v petem odstavku 42. člena določa, da je ocena ugodna, če je ugotovljeno, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, in ta ocena temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena vplivi niso škodljivi, če se podocene iz 21. člena za katerokoli posledico učinka iz 22. in 23. člena ne uvrstijo v velikostni razred D ali E. Če se podocene iz 21. člena tega pravilnika za katerokoli posledico učinka iz 22. in 23. člena tega pravilnika uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in škodljivi (četrti odstavek 25. člena Pravilnika).

13. Iz mnenja ZRSVN št. 2-II-295/6-O-14/SR z dne 1. 8. 2014, ki se sklicuje tudi na že predhodno izdana mnenja, v katerih je bila izvedena presoja sprejemljivosti predmetnega posega v naravo, in sicer mnenji z dne 23. 12. 2010 in 26. 9. 2011, izhaja, da je ZRSVN predmetno gradnjo obravnaval v sklopu kompleksa A. Pokljuka kot vodni zbiralnik za vodo za napajanje živine na paši in za gašenje ter kot akumulacijo vode za zasneževanje. Vpliv dejavnosti na območju A. Pokljuka na divjega petelina ocenjuje kot D - bistven vpliv in predlaga, da se s kakršnimikoli novimi posegi na tem območju, vključno z legalizacijami, najprej v celoti analizira obstoječe kumulativne vplive na območju ter načrta in izvede ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Omenja še zahteve Evropske komisije v zadevi EU PILOT 1308/2010 glede delitve upravnih postopkov na manjše z namenom izogibanja ocene kumulativnih vplivov posegov, zaradi česar je ministrstvo naročilo izvedbo naknadne presoje vplivov na okolje za posege na območju ... na Pokljuki. Zato predlaga, da se postopek začasno ustavi z namenom zagotovitve celovite obravnave posega.

14. Po presoji sodišča je ZRSVN obravnavani poseg povečanja vodnega zbiralnika pravilno obravnaval v sklopu kompleksa A. Pokljuka. Takšno stališče izhaja iz sodne prakse sodišča EU, v skladu s katero je treba besedilo določbe prava Unije, ki pri opredelitvi smisla in obsega ne napotuje posebej na pravo držav članic, običajno razlagati samostojno in enotno v celotni Evropski uniji (zahteva po enotni uporabi prava Unije in načelo enakosti), in sicer ob upoštevanju okvira, v katerega je določba umeščena, in cilja, ki mu sledi (glej zlasti sodbi Flachglas Torgau C-204/09, točka 37 in Edwards C-260/11, točka 29). Kot je opozorila generalna pravobranilka v sklepnem predlogu k zadevi C-531/13, ima Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju Direktiva), ob upoštevanju ustaljene sodne prakse Sodišča EU, kar zadeva obveznost presoje vplivov na okolje, obsežno področje uporabe in širok cilj (Sodbe Kraaijeveld in drugi C-72/95, točka 31; WWF in drugi C-435/97, točka 40; Komisija/Španija C-227/01, točka 46; Komisija/Italija C-486/04, točka 37; Abraham in drugi C-2/07, točka 32; Ecologistas en Acción-CODA C-142/07, točka 28; Umweltanwalt von Kärnten C-205/08, točka 48; Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi C-275/09, točka 29; Komisija/Španija C-404/09, točka 79 in sklep Aiello in drugi C-156/07, točka 33). Iz sodbe Abraham in drugi C-2/07, točka 27 pa izhaja jasno stališče, da se ciljev Direktive ne sme zaobiti z razdrobitvijo projektov. Zato okoliščina, da vodni zbiralnik sam po sebi nima bistvenih vplivov na varovana območja, še ne pomeni, da je sprejemljiv z vidika posrednih vplivov zaradi zasneževanja in delovanja A. Pokljuka (glej še 101e. člen ZON). Tudi upoštevanje kumulativnih vplivov je v skladu s Pravilnikom, ki v prvem odstavku 2. člena določa, da se pričakovani vplivi ugotavljajo za poseg sam po sebi in v povezavi z drugimi plani ali posegi v naravo. To pomeni, da je pri ugotavljanju vplivov in presoji njihove sprejemljivosti na varstvene cilje varovanega območja, celovitost in povezanost treba upoštevati vplive tako obstoječih kot načrtovanih posegov na tem območju. To pa ne pomeni, da obstoječi vplivi zmanjšujejo pogoje za dopustnost novega posega, zato tožnica z očitkom, da v obravnavanem primeru niso bili upoštevani vplivi vojašnice in cest, ne more doseči ugodnejše obravnave njenega posega (prim. sodbo Evropske Komisije proti Kraljevini Španiji C-404/09, točka 80).

15. Neutemeljena je tudi tožbena trditev, da bi toženka morala dokazati, da projektna rešitev oz. gradnja ni dopustna po predpisih z njenega področja, saj mora organ v primeru dvoma odločiti v korist narave (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), zato je tožnica kot investitorica tista, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanega območja.

16. Se pa sodišče strinja s tožnico, da mnenje ZRSVN št. 2-II-295/6-O-14/SR z dne 1. 8. 2014 nima ustrezne vsebine, tako da bi iz tega izhajala strokovno obrazložena ocena učinkov posega v naravo na parametre stanja divjega petelina ter morebitni omilitveni ukrepi (tretji odstavek 42. člena Pravilnika). Ne drži sicer, da iz tega mnenja ni razvidno, katera zaščitena vrsta ali habitat naj bi bil prizadet, saj so izrecno naštete kvalifikacijske vrste ptic na varovanem območju. Vendar je bila v tem mnenju za divjega petelina izdelana ocena D - bistven vpliv po 25. členu Pravilnika, iz predhodno izdanega mnenja z dne 23. 12. 2010, na katerega se mnenje z dne 1. 8. 2014 sklicuje, pa izhaja ugotovitev, da je ohranitev akumulacije v obstoječem obsegu (5400 m3) sprejemljiva ob zmanjšanju posrednih vplivov, za kar so bili določeni omilitveni ukrepi. V skladu z navedenim ZRSVN vpliv povečane akumulacije za zasneževanje na območju A. Pokljuka na populacijo divjega petelina ocenjuje kot C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov). Hkrati predlaga tam naštete omilitvene ukrepe.

17. Glede na navedeno po presoji sodišča v zadevi ni razčiščeno, ali je vpliv obravnavanega posega na divjega petelina C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) ter bi bilo lahko izdano naravovarstveno soglasje s pogoji (osmi odstavek 105.a člena ZON) ali je vpliv bistven (razred D), zaradi česar je ocena gradnje neugodna ter je treba izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti (deveti odstavek 105.a člena ZON). Ker je mnenje ZRSVN podlaga za odločitev upravnega organa o sprejemljivosti posega v naravo (drugi odstavek 105. člena ZON), mora biti to jasno in nedvoumno, kar v obravnavani zadevi ni. Poleg tega tako tožnica v tožbi kot organ v izpodbijani odločbi povzemata Poročilo o monitoringu divjega petelina Zavoda za gozdove Slovenije, iz katerega izhaja, da je stanje na rastiščih vplivnega območja v letu 2014 ugodno, saj ni znakov poslabšanja niti izboljševanja. Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije se na razstiščih na vplivnem območju stanje ohranja (2009-2014) in se razen manjših nihanj med leti ne spreminja. Iz mnenja Zavoda za gozdove Slovenije torej izhaja, da je stanje divjega petelina tudi po izvedenem (nedovoljenem) posegu jasno pozitivno, zato bi toženka morala natančneje pojasniti, zakaj meni, da nameravani poseg škodljivo vpliva na ohranitev ugodnega stanja divjega petelina (prvi odstavek 33a. člena ZON).

18. Sodišče je zato tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, saj v zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ker za to podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo toženka morala poleg stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) upoštevati tudi, da je bila z novelo ZTNP-1A dovoljena legalizacija obstoječega zbiralnika vode pod pogoji, določenimi v presoji sprejemljivosti in občinskem prostorskem načrtu za potrebe zasneževanja tekaških prog v rekreacijskem središču ... Prav tako bo morala upoštevati, da je treba v primeru že izvedenih posegov morebitne izravnalne ukrepe oz. omilitvene ukrepe zaradi prevlade javne koristi določiti že v naravovarstvenem soglasju (šesti odstavek 102. člena ZON). V ponovljenem postopku bo morala tožnici tudi omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

19. Za odločitev sodišča ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

20. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

21. Sodišče je zato tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR. Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Stroški revizijskega postopka se odmerijo na podlagi 154. člena in 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1. Na podlagi 5. točke v povezavi z drugo alinejo 1. točke tarifne številke 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) se tožnici prizna 750 točk za revizijo (500 točk, zvišano za 50 %) . Ob vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znašajo revizijski stroški 344,25 EUR (750 točk x 0,459 EUR), povišani za 22 % DDV, torej za 419,99 EUR. Skupaj mora torej toženka povrniti tožnici 767,69 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR (za tožbo) in 164,00 EUR (za revizijo) bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife in tretji odstavek 36. člena Zakona o sodnih taksah).