Jedro

Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.

Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave). Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve. Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je (po sodniku posamezniku) s sklepom I R 233/2013 z dne 9. 5. 2014 razglasilo za izvršljiv v Republiki Sloveniji sklep Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu 1035/2010 z dne 23. 4. 2010, s katerim je bilo odločeno, da se izpodbijana odločitev sodnika tega sodišča z dne 5./8. marec 2010 delno spremeni, v preostalem potrdi, in sicer tako, da se zavrne pritožba [R. C. - nasprotnega udeleženca] v glavni stvari ter se ugodi pritožbi [R. D. - predlagatelja glede stroškov] in se naloži nasprotnemu udeležencu, da povrne predlagatelju stroške postopka za prvo in drugo fazo postopka (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev stroškov postopka razglasitve izvršljivosti predlagatelju (II. točka izreka).

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je (v senatu treh sodnikov) s sklepom I R 233/2013 z dne 13. 2. 2015 zavrnilo tako predlog Republike Slovenije za dovolitev udeležbe v postopku (I. točka izreka) kot tudi ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 9. 5. 2014 (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je poleg tega naložilo povrnitev stroškov ugovornega postopka predlagatelju (III. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom Cpg 4/2015 z dne 29. 9. 2015 zavrnilo pritožbo Republike Slovenije zoper I. točko izreka sklepa z dne 13. 2. 2015 in je izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (I. točka izreka), njeno pritožbo zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa pa je zavrglo (II. točka izreka). Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi pritožbo nasprotnega udeleženca zoper II. in III. točko izreka sklepa z dne 13. 2. 2015 in je izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (III. točka izreka). Vrhovno sodišče je odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka) in da je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka predlagatelju (V. točka izreka).

4. Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi nasprotnega udeleženca z odločbo Up-951/15-27 z dne 18. 5. 2017 sklep Vrhovnega sodišča z dne 29. 9. 2015 razveljavilo v III., IV. in V. točki izreka in zadevo v tem delu vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Vrhovnemu sodišču je naložilo, da mora pri novem odločanju poskrbeti, da bo razpolagalo z vsemi podlagami za vsebinski odgovor na vprašanje, ali je razglasitev izvršljivosti sklepa Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu 1035/2010 z dne 23. 4. 2010 (glede odločitve o glavnem zahtevku) v očitnem nasprotju z javnim redom iz razlogov, ki jih navaja nasprotni udeleženec, pri čemer se Ustavno sodišče ne opredeljuje do vprašanja, ali naj Vrhovno sodišče te podlage pridobi samo ali naj jih v ponovljenem postopku pridobi Okrožno sodišče v Ljubljani (30. točka obrazložitve odločbe).

5. Vrhovno sodišče je s sklepom Cpg 3/2017 z dne 26. 10. 2017 pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep z dne 13. 2. 2015 v II. in III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nov postopek (I. točka izreka). Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

6. Okrožno sodišče v Ljubljani je (v senatu treh sodnikov) s sklepom I R 415/2017 z dne 14. 3. 2019 ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep tega sodišča I R 233/2013 z dne 9. 5. 2014 razveljavilo v tistem delu I. točke izreka, s katerim je bila razglašena izvršljivost v Republiki Sloveniji za tisti del Sklepa Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu opr. št. 1035/2010 z dne 23. 4. 2010, v katerem je odločeno, da se zavrne pritožba nasprotnega udeleženca (I. točka izreka). V preostalem delu, tj. v delu, v katerem se nanaša na del I. točke izreka sklepa tega sodišča I R 233/2013 z dne 9. 5. 2014, v katerem je bila razglašena izvršljivost v Republiki Sloveniji za tisti del Sklepa Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu opr. št. 1035/2010 z dne 23. 4. 2010, v katerem je bilo odločeno, da mora nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške postopka pred italijanskim sodiščem in v delu, v katerem se nanaša na II. točko izreka sklepa tega sodišča I R 233/2013 z dne 9. 5. 2014, pa je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev predlagateljevih stroškov (III. točka izreka).

7. Nasprotni udeleženec je zoper II. in III. točko izreka sklepa z dne 14. 3. 2019 vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zahtevo predlagatelja za razglasitev izvršljivosti sklepa Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu opr. št. 1035/2010 z dne 23. 4. 2010 zavrne, podredno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

8. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 9. Pritožba ni utemeljena.

10. Sodišče zavrne razglasitev izvršljivosti oziroma prekliče razglasitev izvršljivosti sodne odločbe med drugim tudi iz razloga, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje (prvi odstavek 45. člena v zvezi s 1. točko 34. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - v nadaljevanju Uredba Bruselj I). Tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine (36. člen in drugi odstavek 45. člena Uredbe Bruselj I).

11. Sklicevanje na določilo o javnem redu je v skladu s sodno prakso Sodišča EU upravičeno le takrat, ko bi bil s priznanjem ali izvršitvijo tuje sodne odločbe nesprejemljivo kršen pravni red države priznanja, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel - poseg mora pomeniti očitno kršitev pravnega pravila, ki se v državi priznanja šteje za bistveno ali očitno kršitev temeljne pravice.1

12. Obravnavani postopek zadeva priznanje in izvršitev odločbe italijanskega sodišča le v stroškovnem delu (prim. 6. in 7. točko obrazložitve tega sklepa). Nasprotni udeleženec je uveljavljal pridržek javnega reda in je svoje argumente gradil na akcesornosti terjatve o stroških odločitvi o glavni stvari. V pritožbi svoje razloge, ki jih je podal že v ugovoru, v bistvenem ponavlja.

13. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove razlage o delovanju radiofrekvenčnega spektra, njegovi pravni ureditvi na mednarodni ravni pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi in pri tej organizaciji predviden postopek mednarodnega usklajevanja pri dodeljevanju frekvenc in podobno, klasični materialnopravni razlogi, ki s pridržkom javnega reda nimajo nobene zveze. Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) namreč ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.2

14. Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave) o tem, da naj italijansko sodišče ne bi upoštevalo izdane upravne odločbe, da naj bi uporabilo nacionalno pravo namesto mednarodnega in da bi bilo lahko ogroženo delovanje radio-frekvenčnega spektra. Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve.3 Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.

15. Navsezadnje mu je na v bistvenem enaka stališča in argumente obširno odgovorilo že sodišče prve stopnje, tudi z vidika zakonske ureditve (Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom-1), ureditve v pravnem redu EU (Direktivi št. 2002/21/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve) in Ustave RS (17. do 43. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato tudi niso utemeljeni sicer povsem pavšalni pritožbeni očitki o nezadostni obrazložitvi, s čimer pritožnik smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Tudi sicer se Vrhovno sodišče z argumenti in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča strinja, kar velja tudi glede utemeljitve delne izvršljivosti sodne odločbe. Razlogov Vrhovno sodišče zato ne bo ponavljalo.

16. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ter 37. členom ZNP).

17. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

18. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sodba Sodišča C-420/07 z dne 28. 4. 2009 (Meletis Apostolides proti Davidu Charlesu Oramsu in Lindi Elizabeth Orams), 59. točka obrazložitve. 2 Prav tam, 60. točka obrazložitve. 3 Prim. 36. člen in drugi odstavek 45. člena Uredbe Bruselj I ter navedeno sodbo Sodišča v 58. točki obrazložitve.