Jedro

Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po poklicu "pravnik" s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ponujeno pa mu je bilo delo za delovno mesto "usmerjevalec pošiljk I", za katerega se glede na opis delovnega mesta zahteva poklic "PTT prometnik" s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita, ker tožniku ponujena nova pogodba ni ustrezna glede na tožnikovo dejansko strokovno izobrazbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 6. 2017 iz razloga invalidnosti, ki je bila tožniku vročena 12. 7. 2017, s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonita (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške 386,25 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka). S sklepom je ustavilo postopek glede zahtevane izstavitve nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo v celoti se pritožuje toženka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 341. členom ZPP.

Toženka v pritožbi navaja, da se v tej pravdi zastavlja vprašanje, ali je ponujeno delovno mesto ... - usmerjevalec pošiljk I, za tožnika ustrezno delovno mesto z vidika njegove strokovne izobrazbe, kar je materialnopravno vprašanje. Tožnik je po strokovni izobrazbi "pravnik", kar predstavlja VI. stopnjo strokovne izobrazbe, za delovno mesto po ponujeni pogodbi o zaposlitvi pa se zahteva IV. stopnja (srednje poklicno izobraževanje). Navedeno pomeni, da je ponujena pogodba ustrezna tudi z vidika tožnikove strokovne izobrazbe, saj ima tožnik višjo izobrazbo od zahtevane na novem delovnem mestu in tako nedvomno izpolnjuje zahteve ponujenega delovnega mesta.

ZZRZI namreč ne govori o dejanski izobrazbi invalida, temveč le, da mora ponujeno delovno mesto med drugim ustrezati tudi invalidovi strokovni izobrazbi. Interpretacija določbe 40. člena ZZRZI, kot jo sprejema prvostopno sodišče, da je po nastanku invalidnosti invalidu potrebno ponuditi delovno mesto, ki je enako njegovi zadnji pridobljeni izobrazbi, ne more vzdržati. Pri ustreznosti ponujene pogodbe o zaposlitvi se presoja ustreznost glede na osebne okoliščine invalida in zato je edino pravno relevantna lahko le njegova lastna izobrazba, ne pa zahtevana izobrazba za delo po pogodbi pred nastankom invalidnosti. Dejstvo, da je tožnik pred invalidnostjo opravljal delo, ki je ustrezalo zadnji doseženi izobrazbi, v tem sporu ne igra nobene vloge oziroma je vsaj ne bi smelo. Ker sodba svojo utemeljitev gradi med drugim tudi na tem dejstvu, je sodba nejasna. Toženka je s ponujeno pogodbo zasledovala cilj ohranitve zaposlitve tožnika. Drugega delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi preostali delazmožnosti, toženka nima.

Toženka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo prvostopnega sodišča spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo vztraja, da iz vseh dosedanjih postopanj toženke izhaja, da se ga na vsak način želi rešiti, kar vse za tožnika predstavljajo pojavno obliko mobinga. Tožnik je na podlagi obvestila toženke z dne 3. 1. 2018 "iz previdnosti na čakanju na delo" do pravnomočne odločitve v tem sporu, kar ponovno kaže na obstoj mobinga, ko delodajalec delavcu tudi s prikrajšanjem pri plači škoduje, plačuje pa tudi nižje prispevke, kar ima za posledico vpliv na kasnejši izračun pokojninske osnove. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pritožba prvostopnemu sodišču neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer očitek navedene kršitve niti ni konkretiziran oz. opisan. V nasprotju z očitanim je sodišče prve stopnje sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči, zato jo je mogoče v celoti preizkusiti.

7. Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, ki jim toženka v pritožbi ne nasprotuje, izhaja, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ z dne 13. 3. 2017 (A/4) ugotovljena invalidnost III. kategorije in priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, od 23. 2. 2017 dalje. Zaradi te odločbe je toženka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.), torej zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Istočasno s podano odpovedjo je bila tožniku ponujena druga pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "... - usmerjevalec pošiljk I" za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Med strankama nadalje ni bilo sporno, da delo na novem ponujenem delovnem mestu ustreza omejitvam, navedenim v odločbi ZPIZ z dne 13. 3. 2017, o čemer je bilo izdano tudi dopolnilno mnenje o ustreznosti delovnega mesta (B/2). Sporno pa je, ali je to delovno mesto ustrezno glede na dejansko tožnikovo strokovno izobrazbo.

8. ZDR-1 v 4. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti lahko poda v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Glede na navedeno določbo se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl.) in Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 16/07 in nasl.). Tako ima skladno s 101. členom ZPIZ-1 invalid III. kategorije pravico do dela na delovnem mestu v skladu z njegovo strokovno izobrazbo (kar ne velja za invalide II. kategorije, ki imajo pravico do poklicne rehabilitacije). Enako je v prvem odstavku 40. člena ZZRZI izrecno navedeno, da ima invalid pravico do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi.

Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po poklicu "pravnik" s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ponujeno pa mu je bilo delo za delovno mesto "usmerjevalec pošiljk I", za katerega se glede na opis delovnega mesta (B/4) zahteva poklic "PTT prometnik" s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 27. 6. 2017 nezakonita, ker tožniku ponujena nova pogodba ni ustrezna glede na tožnikovo dejansko strokovno izobrazbo.

Navedeno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v več zadevah (npr. opr. št. Pdp 729/17, Pdp 764/17, Pdp 814/17), enako pa izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 85/2015 (glej 11. točko obrazložitve).

9. Ker je tožnik s tožbo uspel, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča, da mu je toženka dolžna povrniti stroške postopka skladno s 154. in 155. členom ZPP, ki so pravilno odmerjeni po določilih Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.).

10. Sodišče druge stopnje je presodilo le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je spoznalo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnikov odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena, prvi odstavek 165. člena ZPP).