Jedro

Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 129/2024 z dne 3. 4. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 2. 2. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku P 3/2024, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem. Tožnik je bil pozvan, da prošnjo za BPP dopolni tako, da sporoči za kaj konkretno vlaga BPP, s kakšnim namenom ter obrazloži vse okoliščine nastale situacije odškodninske tožbe. Toženka je tožnika tudi opozorila, da bo prošnjo, v kolikor je ne bo ustrezno dopolnil, zavrgla. Kljub podaljšanju roka za odgovor na poziv, dopolnitve s strani tožnika ni bilo, zato je njegova vloga ostala nepopolna. Toženka je posledično prošnjo zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3.Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasni, da postopek P 3/2024 pred sodiščem že teče. Odvetnik je toženki tudi posredoval sklep sodišča o tem. Toženka je neutemeljeno pozivala tožnika, da naj predloži dokazila in navedbe, da je njegov tožbeni zahtevek utemeljen, saj je tožnik že v tožbi predložil vsa dokazila, njegov pooblaščenec pa je toženki tudi pojasnil trditveno in dokazno podlago. Prošnja je bila tako neutemeljeno zavržena. V nadaljevanju tožnik citira 13. člen in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in opozarja, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Kršena mu je bila tudi pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka. Hkrati prosi za taksno oprostitev.

4.Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Med strankama je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP iz razloga, ker v svoji prošnji tudi po pozivu toženke k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, le-te ni dopolnil v skladu z napotki in sicer, ni pojasnil zakaj konkretno vlaga prošnjo za BPP, s kakšnim namenom, prav tako ni obrazložil vseh okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe.

7.V predmetni zadevi je na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP relevantna določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in, da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem podatke o strankah in zadevi, na katero se nanaša), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Na podlagi 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega BPP, ki se zaproša. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev BPP navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev BPP.

8.Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ zavrže vlogo, če stranka po pozivu iz prvega odstavka istega člena v danem roku ne odpravi pomanjkljivosti vloge in tako vloga ostane nepopolna ali nerazumljiva. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je toženka tožnika z dopisom z dne 19. 2. 2024 pozvala k dopolnitvi prošnje in sicer, naj obravnavano prošnjo za dodelitev BPP dopolni tako, da navede za kaj konkretno vlaga BPP, s kakšnim namenom ter obrazloži vse okoliščine nastale situacije odškodninske tožbe. Hkrati je tožnika opozorila, da bi bilo treba priložiti vsa dokazila k dejstvom za katero vlaga prošnjo za BPP ter utemeljiti, zakaj je verjetno, da bi v nadaljnjem postopku uspel. Toženka je nato po izteku določenega roka in ker tožnik v danem roku predmetne prošnje ni ustrezno dopolnil, slednjo kot nepopolno zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

9.Po presoji sodišča toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Toženka je dolžna pozvati tožnika v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva tožnik (v obravnavani zadevi je tožnik navedel, da vlaga prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje). Nepopolna pa je, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje pa po mnenju sodišča ni šlo za nobeno opisano okoliščino.

10.Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se tožnik na navedeni poziv ni odzval, njegove prošnje po povedanem ni mogoče opredeliti kot nepopolno vlogo ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati. Glede na navedeno, je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

11.Ker po povedanem toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožnikove prošnje za dodelitev BPP in je podana bistvena kršitev določb postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

12.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

14.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 67

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.