Jedro

Prekinitev je nastopila na podlagi zakona, ker je prvotna tožena stranka zaradi pripojitve k sedanji toženi stranki prenehala obstajati.

Upravnik mora za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od ugovorov tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sodbo in sklepom: - v I. točki izreka: ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 46488/2014 z dne 7. 4. 2014 v 3. odstavku izreka; - v II. točki izreka: razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 46488/2014 z dne 7. 4. 2014 v 1. odstavku izreka za zneske 1.100,00 EUR s pripadki, 2.103,13 EUR s pripadki, 1.541,54 EUR s pripadki, 1.477,99 EUR s pripadki in 285,95 EUR s pripadki ter postopek v tem obsegu ustavilo, v preostalem delu 1. odstavka izreka pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in postopek glede tega dela zahtevka vodilo kot po tožbi; - v III. točki izreka: ugotovilo, da na dan 20. 2. 2015 obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 9.299,59 EUR, ki jo je dolžna tožena stranka plačati pod pogoji pravnomočno potrjene prisilne poravnave tega sodišča St .../2015 z dne 14. 7. 2015 v višini 3,5 %, in sicer do dne 20. 8. 2020, ter odločilo, da se terjatev tožeče stranke v obdobju od 20. 2. 2015 do 20. 8. 2020 obrestuje po obrestni meri 0,0 %, od 20. 8. 2020 dalje do plačila pa je dolžna tožena stranka terjatev plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - v IV. točki izreka: odločilo, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni tožeči stranki plačati njene nadaljnje pravdne stroške v višini 1.576,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila.

2. Proti I., III. in IV. točki izreka te odločbe se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je kot upravnik na podlagi Pogodbe o upravljanju z dne 15. 12. 20061 (priloga A4) s tožbo zahtevala plačilo neplačanih računov za sorazmerni del stroškov upravljanja in vzdrževanja ter tekoče stroške, povezane z rabo in uporabo2 nepremičnin skupne rabe v S. kompleksu, katerih lastnica je tožena stranka. Poleg tega je na podlagi Pogodbe ... (priloga A36) zahtevala plačilo stroškov za dobavljeno električno energijo in uporabo elektroenergetskega omrežja.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke, upoštevajoč delni umik tožbe3, ugodilo. Pri tem je upoštevalo plačilne pogoje iz potrjene poenostavljene prisilne poravnave St .../2014 z dne 14. 7. 2015. Obrazložilo je, da je tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu tako glede vsebine kot glede višine zahtevka. Ugovore tožene stranke je ocenilo za nekonkretizirane. Ugotovilo je še, da je tožena stranka vtoževano terjatev v celoti priznala v postopku poenostavljene prisilne poravnave z izjavo z dne 19. 3. 2015 v obliki notarskega zapisa (priloga A38, zap. št. 13).

Glede prekinitve postopka in prekluzije

7. Sodišče prve stopnje je z vidika prekluzije iz 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilno upoštevalo, da je bil prvi narok za glavno obravnavo v tem postopku opravljen 9. 10. 2015 (r. št. 27). Narok, izveden dne 10. 4. 2015 (r. št. 18), je bil namreč opravljen v času prekinitve postopka. Med prekinitvijo postopka pa sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP). Stališče pritožnika, da prekinitev postopka ni bila potrebna, je zmotno. Prekinitev je skladno s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP nastopila na podlagi zakona, ker je prvotna tožena stranka M. d. o. o. zaradi pripojitve k sedanji toženi stranki prenehala obstajati.4 Dejstvo, da je bilo poslovodstvo obeh družb isto, na prekinitev nima vpliva. Z dnem pripojitve je sedanja tožena stranka prevzela le materialnopravne pravice in obveznosti pripojene družbe, ne pa tudi procesnih. Postopek se skladno z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP nadaljuje šele takrat, ko ga pravni naslednik izbrisane pravne osebe prevzame.5 Zato ne drži, da bi se postopek lahko zaključil že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 10. 4. 2015. Prav tako ni pravilno stališče pritožnika, da je z razpisom naroka za glavno obravnavo dne 9. 10. 2015 sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo še eno možnost, da poda ustrezne navedbe in dokaze ter na ta način toženo in tožečo stranko postavilo v neenak položaj. Tako kot je tožeča stranka lahko podala nove navedbe in predlagala dokaze še do konca naroka 9. 10. 2015, bi lahko tudi tožena stranka do tega trenutka podala konkretizirane obrambne trditve. Da te možnosti ni izkoristila v dovoljšni meri, ne more iti v breme tožeče stranke. Zato pritožnik zmotno meni, da je bila tožeča stranka z navedbami, podanimi v vlogi z dne 28. 4. 2015 (r. št. 20), prekludirana.

Glede trditvenega bremena tožeče stranke

8. Pritožnik neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni določno specificirala tožbenega zahtevka. Navaja, da bi morala tožeča stranka za vsak mesec posebej opredeliti vrsto in višino stroškov, katerih plačilo zahteva, ter navesti, kdo je opravil storitev, koliko je znašala storitev in kolikšen znesek odpade na toženca. To po stališču pritožnika ni razvidno ne iz vtoževanih računov ne iz predloženih specifikacij.

9. Upravnik mora za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med lastnike.6 Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od ugovorov tožene stranke.

10. Tožeča stranka je že v predlogu za izvršbo navedla verodostojne listine, na podlagi katerih vtožuje terjatev, pri čemer je za vsako od njih razvidno, kdaj je bila izdana, kdaj je zapadla v plačilo in kolikšen znesek vtožuje. V dopolnitvi tožbe je pojasnila podlago za izdajo računov ter njihovo vsebino. Predvsem pa je v pripravljalni vlogi z dne 28. 4. 2015 (r. št. 20) zahtevek tako po vsebini kot po višini natančno obrazložila. Znesek stroškov, ki odpadejo na toženo stranko, je izračunala tako, da je delež uporabe tožene stranke pomnožila z zneskom računov dobaviteljev oziroma s stroški upravljanja, električno energijo pa je zaračunala glede na porabo. Opravo vtoževanih storitev je dokazala z računi dobaviteljev, servisnimi nalogi in internimi računi. Tožeča stranka je nato še natančno in razumljivo pojasnila vse postavke iz vtoževanih računov ter predstavila ključ delitve. Zato ne drži pritožbena navedba, da je tožeča stranka pojasnila zgolj to, po kakšnem ključu je obračunala znesek, ne pa tudi, kako je izračunala znesek, ki ga je upoštevajoč ta ključ zaračunala toženi stranki.

11. Tožeča stranka je s povzetimi trditvami zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Trditveno in dokazno breme o tem, kaj konkretno je pri vsakem obračunu in delitvi vtoževanih stroškov še sporno, je prešlo na toženo stranko. Tožena stranka pa svojih pavšalnih ugovornih navedb glede nejasnosti računov oziroma delitve stroškov upoštevajoč konkretne navedbe tožeče stranke ni specificirala v zadostni meri. Pavšalno pritožbeno ponavljanje trditev o spornosti računov, zavrnitvi računov ter relativno visokem znesku računov ne zadostuje za obrazloženo izpodbijanje. Tudi primeroma izpostavljen račun št. ... z dne 30. 9. 2013 (priloga A15), na katerega se ponovno sklicuje v pritožbi in s katerim naj bi tožeča stranka toženi med drugim zaračunala storitve, ki s Pogodbo niso bile dogovorjene (stroški funkcionalnega upravljanja nepremičnin skupne rabe, stroški funkcionalnega urejanja nepremičnin skupne rabe, drugi stroški urejanja Industrijske cone S.), za obrazloženo prerekanje posameznih postavk, vsebovanih v drugih vtoževanih računih, ne zadostuje. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da četudi te storitve niso bile pogodbeno dogovorjene, je zahtevek v tem delu utemeljen na verzijski podlagi, saj je sporne storitve tožena stranka koristila (198. člen OZ; glej 18. točko obrazložitve izpodbijane odločbe). Izpodbijane odločitve pa ne more omajati niti pritožbeno vztrajanje pri pavšalnih navedbah, da je tožena stranka koristila zgolj storitve električne energije, ostalih pa ne, upoštevajoč dokazano lastništvo nepremičnin, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, in neprerekano dejstvo, da je tožena stranka uporabljala tudi skupno infrastrukturo kompleksa v Stegnah.

Glede priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave

12. Kot že rečeno, je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je tožena stranka vtoževano terjatev priznala (in ne pripoznala, kot zmotno navaja pritožnik) v postopku poenostavljene prisilne poravnave, navedlo le kot dodaten razlog, ki potrjuje utemeljenost toženega zahtevka. Hkrati pa pritožbene navedbe, da je tožena stranka morala vključiti vtoževano terjatev v seznam, saj ji glede na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ni preostalo nič drugega, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve. Skladno s četrtim odstavkom 221d. člena navedenega zakona mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Takšen seznam z izjavo je tožeča stranka v zvezi z vtoževano terjatvijo tožeče stranke dne 19. 3. 2015 tudi podala (priloga A38). Niti iz seznama niti iz izjave pa ne izhaja, da je sporna terjatev v seznam vključena kot pogojna terjatev, kot to zatrjuje pritožnik. Zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

Sklepno

13. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I.7, III. in IV. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 V nadaljevanju Pogodba. 2 Razen investicijskega vzdrževanja. 3 Glej neizpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. 4 Glej deklaratorni sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2015 (r. št. 23). 5 Glej sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 7. 2015 (r. št. 25). 6 Prim. npr. sodbi VSL I Cp 2652/2014 in II Cpg 712/2016. 7 Proti tej toči izreka se je pritožila le tožena stranka (prim. 359. člen ZPP).