Jedro

Sodišče postavi pod skrbništvo zgolj tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Predlagateljica je dolžna v roku 15 dni povrniti nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka v višini 233 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice z dne 4. 2. 2025 za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo (točka I. izreka). Odločilo je, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (točka II. izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 ter kršitev ustavnih pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter v celoti ugodi predlogu. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s plačilom stroškov postopka na prvi in drugi stopnji, ki naj jih nasprotna udeleženka povrne predlagateljici. Navaja, da je sklep nezakonit. Sodišče je zagrešilo absolutni bistveni kršitvi postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep je tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni izvedlo dokazne ocene (kršitev 8. člena ZPP). Ni se opredelilo do obsežnih navedb predlagateljice. Zgolj povzelo je navedbe iz izvedenskega mnenja in nerelevantne navedbe nasprotne udeleženke. Ni pojasnilo, zakaj verjame njej in izvedenki, predlagateljici pa ne. Ni presojalo dokazov, ki jih je predložila predlagateljica in iz katerih izhaja, da je nasprotna udeleženka dementna. Iz obrazložitve ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji odločitev. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njene izpovedbe na naroku. S tem je kršilo temeljne pravice predlagateljice iz 22. člena Ustave RS. Ni razlogov o pripombah predlagateljice zoper izvedeniško mnenje. Sodišče se je v celoti nekritično oprlo nanj, čeprav izvedenskega mnenja ni dokazno ocenilo, ga primerjalo z navedbami predlagateljice niti preverilo pripomb predlagateljice na izvedeniško mnenje. Tudi ni pojasnilo, ali jih šteje za utemeljene ali ne. Zavzelo je arbitrarno stališče brez obrazložitve, kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in 22. ter 23. členom Ustave RS. Kršena je pravica do izjave in načelo kontradiktornosti. Sodišče je bilo izrazito pristransko. Predlagateljica ni bila zaslišana. Dovoljeno je bilo, da predlagateljica nasprotno udeleženko prekine in podaja svoje navedbe. Jasno je bilo vidno, da se sodišče očitno zavzema za interese nasprotne udeleženke in zavrača vse navedbe predlagateljice. Ni ji bilo dovoljeno, da bi podala navedbe na zapisnik in postavljala vprašanja nasprotni udeleženki in sodni izvedenki. Podana je kršitev prvega odstavka prvega odstavka 23. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja.

3.Zakoniti udeleženec - CSD v odgovoru na pritožbo obvešča sodišče, da ostaja pri podanem mnenju na naroku z dne 9. 10. 2025 in se strinja z mnenjem sodne izvedenke.

4.Udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka, ki naj jih povrne predlagateljica.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V okviru prit0žbenih razlogov in ob uradnem preizkusu, ko mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in kršitve pravil postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva o predlagani postavitvi udeleženke pod skrbništvo. Izvedlo je potrebne dokaze, nepotrebne obrazloženo zavrnilo, sprejeto odločitev pa obrazložilo s pravilnimi in popolnimi pravnimi in dejanskimi razlogi, ki omogočajo pritožbeni preizkus.

7.Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je pridobilo mnenje zakonitega udeleženca (CSD), postavilo izvedenko psihiatrične stroke in neposredno zaslišalo nasprotno udeleženko, predlagateljico in izvedenko, je ugotovilo, da za postavitev udeleženke pod skrbništvo niso izpolnjeni materialno pravni pogoji iz prvega odstavka 262. člena DZ.3 Ključna je ugotovitev sodišča, oprta na obrazloženo in z ničemer omajano mnenje izvedenke psihiatrične stroke, da pri nasprotni udeleženki niso prisotni znaki duševne motnje in da njena zmožnost razsojanja ni okrnjena. Gre za enega od pogojev, ki je potreben za postavitev osebe pod skrbništvo. Sodišče postavi pod skrbništvo zgolj tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ).

8.Obstoj duševne motnje in težav v duševnem zdravju ter zmožnost razsojanja osebe, so strokovna vprašanja, o katerih sodišče nima potrebnega strokovnega znanja. Ključna pravno odločilna dejstva o tem ugotavlja z izvedencem psihiatrične stroke. V obravnavanem primeru je izvedenka na podlagi kliničnega pregleda nasprotne udeleženke in medicinske dokumentacije podala mnenje, da pri nasprotni udeleženki ni znakov duševne motnje, da kognitivne motnje, ki jih je zatrjevala predlagateljica, pri udeleženki niso podane, da ima vzpostavljeno realitetno kontrolo in da njena sposobnost presoje ni okrnjena, pa tudi, da je sposobna v celoti, brez škode zase, skrbeti za svoje pravice in obveznosti (ugotovitve sodišča pod točko 10 sklepa). Povsem enako mnenje je po opravljenem razgovoru s predlagateljico, nasprotno udeleženko in njeno hčerko ter drugo vnukinjo podal tudi zakoniti udeleženec (CSD - točka 3 izpodbijanega sklepa). Sodišču je poročal, da je nasprotna udeleženka razumna in odločna starejša gospa, ki razumen pomen in posledice svojih dejanj, ki je v življenju še povsem samostojna in je še vedno sposobna pooblastiti drugo osebo, ki zastopa njene interese ter opravlja naloge za njo po njenem naročilu in v njenem imenu. Že po takem mnenju je bilo jasno, da nasprotna udeleženka trenutno sama še v celoti zmore poskrbeti za svoje potrebe in koristi in da skrbništva ne potrebuje. Ob strokovnem mnenju izvedenke, ki je sodišču podala tudi strokovna pojasnila o udeleženkinem duševnem stanju in zmožnosti razsojanja, ter po neposrednem zaslišanju nasprotne udeleženke na naroku, ki ga je slednja po neposredni zaznavi sodišča razumno spremljala in na njem aktivno sodelovala več kot dve uri, pa je prišlo do enakega sklepa tudi sodišče prve stopnje.

9.Dokazna ocena, ki jo je opravilo, je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. V zadostni meri se je opredelilo do vseh relevantnih navedb pritožnice in do njene izpovedbe (točka 9 izpodbijanega sklepa) ter do dokazov, ki jih je predložila na zadnjem naroku (točka 10 izpodbijanega sklepa). Ne drži, da ni ocenilo izvedeniškega mnenja. Kot že rečeno, ga je ocenjevalo skupaj z drugimi izvedenimi dokazi in pridobilo (razčistilo) vsa potrebna pojasnila izvedenke v zvezi z vprašanji, ki jih je v pripombah na mnenje izpostavila predlagateljica (točka 9 izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je bilo izvedeniško mnenje argumentirano, jasno in popolno. Tudi predlagateljica po zaslišanju izvedenke na naroku zoper podano mnenje in odgovore izvedenke ni imela več nikakršnih pripomb. Zato ni bilo razlogov, da, ob drugih izvedenih dokazih, sodišče ne bi oprlo dokazne ocene in presoje na izvedeniško mnenje. Pravilna je tako dokazna ocena kot ugotovitev sodišča, da pogoji za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo niso izpolnjeni. Mnenja izvedenke niti odločitve sodišča pritožnica v pritožbi ne uspe z ničemer omajati.

10.Šele v pritožbi prvič brez obrazložitve, zakaj tega ni storila že na prvi stopnji pritožnica graja pristranskost sodišča. S to grajo je prepozna. Na morebitno pristranskost oziroma izločitev sodnika zaradi okoliščin, ki jih navaja v pritožbi, bi morala opozoriti oziroma jo uveljavljati do konca naroka. Zapisnik o naroku je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa. V obravnavanem primeru ne potrjuje pritožbenih navedb (da bi sodišče pristransko vodilo obravnavo, da bi bila predlagateljica prizadeta pri podajanju navedb ali pri postavljanju vprašanj udeleženki in sodni izvedenki). Iz zapisnika na red. št. 36 namreč izhaja, da je predlagateljica aktivno sodelovala pri izvedbi obeh dokazov in postavljala vprašanja tako nasprotni udeleženki kot izvedenki. Na zapisnik ni imela nikakršnih pripomb. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi načela kontradiktornosti (absolutna bistvena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), smiselno zatrjevani absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave RS.

11.Ker pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu ni našlo niti napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Odločitev o pritožbenih stroških ima oporo v tretjem odstavku 70. člena ZNP-1. Nasprotna udeleženka je argumentirano odgovorila na pritožbo. Predlagateljica mora zaradi neuspeha s predlogom za postavitev pod skrbništvo kriti vse stroške postopka, vključno s stroški, ki so nasprotni udeleženki nastali s sestavo odgovora na pritožbo. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na red. št. 39 ter po Odvetniški tarifi - OT4 (5. točka tar. št. 26 - 312,5 točk za sestavo odgovora na pritožbo; tretji odstavek 11. člena OT 2% za materialne stroške - 6,25 točk). Upoštevaje vrednost točke v času sojenja 0,6 EUR in pripadajoči 22 % DDV znašajo 233 EUR. Predlagateljica mora odmerjene stroške povrniti nasprotni udeleženki v paricijskem roku petnajst dni. V primeru zamude bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku paricijskega roka.5

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

3Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/2017 s spremembami.

4Ur. list RS, št. 2/2015 s spremembami.

5378. člen OZ in Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.