Jedro

Da bi bila tožba popolna, ni treba opisati celotnega življenjskega dogodka oz. primera, temveč le toliko dejstev, da se ta nedvoumno individualizira in se loči od vseh drugih. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje razveljavita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 14. 2. 2014 tožnikovo vlogo z dne 29. 1. 2014, naslovljeno kot tožba, zavrglo kot nepopolno; enako je storilo s sklepom z dne 10. 3. 2014 tudi glede tožnikove vloge z dne 20. 2. 2014, tudi poimenovane kot tožba.

2. Tožnik zoper oba navedena sklepa vlaga pravočasni pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zaradi kršitve človekovih pravic iz 2., 14., 22., 23, in 25. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbama ugodi in sklepa razveljavi.

V obeh pritožbah v bistvenem navaja, da je z vlogo z dne 12. 2. 2014 samostojno dopolnil tožbo brez zahteve sodišča. Z vlogo z dne 20. 2. 2014 pa je dopolnil prvotno tožbo z dne 29. 1. 2014 na podlagi sklepa sodišča z dne 5. 2. 2014, ki ga je prejel 17. 2. 2014. Navaja, da je zoper toženo občino jasno oblikoval tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ne strinja se, da je zgolj prepisal zahtevek iz tožbe že pravnomočno zaključene pravdne zadeve P 14/1010, ki se je vodila zoper prejšnje tožence, lastnike služečih nepremičnin, temveč vlaga zahtevek v tej zadevi zgolj zoper eno toženko, to je Občino Krško, ki je sedaj edina lastnica teh nepremičnin. Ne strinja se, da ni podal nikakršnih tožbenih navedb v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja služnosti. Je pa res navajal, da bo te lahko dopolnil odvetnik, ko mu bo v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dodeljen.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V tej zadevi je pritožnik kot pravni laik 29. 1. 2014 vložil na sodišče prve stopnje vlogo, datirano z dne 14. 1. 2014, naslovljeno kot „tožba, nadaljevanje postopka pod opr št. P 14/2010“. Sodišče prve stopnje je s sklepom 5. 2. 2014 vložnika pravilno pozvalo na popravo oziroma dopolnitev vloge, ker iz nje ni (bilo) moč razbrati, ali vlaga novo tožbo, ali pa predlog za nadaljevanje pravdnega postopka P 14/2010; če gre za novo tožbo, vloga ni vsebovala sestavin, ki jih mora tožba imeti (108. čl. ZPP v zvezi s 180. čl. ZPP).

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da mu je bil sklep vročen (šele) 17. 2. 2014 (vročilnica pripeta k list. št. 5), pred tem (12. 2. 2014) pa je sam že vložil vlogo, ki jo je poimenoval tožba zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti in (že) z njo postavil (konkreten in jasen) tožbeni zahtevek. Šele 20. 2. 2014 pa se je odzval na poziv sodišča (in tožbo še dopolnil). To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 14. 2. 2012 odločalo preuranjeno, pred potekom 15 dnevnega roka, ki ga je dodelilo tožniku. Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo tako v nasprotju z določbo 5. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da sodišče zavrže vlogo, če je vložnik ne popravi ali dopolni v določenem roku tako, da je primerna za obravnavo, kar je terjalo razveljavitev sklepa z dne 14. 2. 2014. 6. Sodišče prve stopnje je po tem s sklepom 10. 3. 2014 zavrglo tudi tožnikovo vlogo z dne 20. 2. 2014. Menilo je, da tudi ta vloga (poimenovana kot „tožba“) ni popolna, ker ne vsebuje dovolj dejstev oz. zahtevka. Ta ocena pa je napačna.

7. Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je po 1. odst. 180. čl. ZPP obvezna sestavina tožbe. Da bi bila tožba popolna, pa ni treba opisati celotnega življenjskega dogodka oz. primera, temveč le toliko dejstev, da se ta nedvoumno individualizira in se loči od vseh drugih. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.

8. Iz tožnikove vloge z dne 29. 1. 2014, dopolnjene 12. 2. 2014 in nato še 20. 2. 2014, je razvidno, da tožnik vlaga zoper Občino Krško tožbo za ugotovitev obstoja služnostne pravice. Iz sicer obsežnih in mestoma težje razumljivih navedb je vendarle moč zanesljivo razbrati, da je bila prejšnja tožnikova pravdna zadeva P 14/2010 vodena zoper druge tožence in da je pravnomočno že zaključena. Tožbeni zahtevek glede ugotovitve obstoja stvarne služnosti, ki ga tu uveljavlja zoper občino, ki ga je tožnik zapisal tudi v posebnem odstavku, je oblikovan konkretno in jasno (druga stran list. št. 6, 11). Pritožbeno sodišče v nasprotju s sodiščem prve stopnje ocenjuje, da je iz prve vloge v povezavi z njenima dvema dopolnitvama, predvsem z vlogo z dne 20. 2. 2014, dovolj jasno razbrati, kakšno pravno varstvo tožnik zahteva. Navedel je, da je kot lastnik, prej njegovi predniki, konkretno določene gospodujoče nepremičnine (parc. št. 288, k. o. X.) uporabljal pot (z natančnim opisom) po nepremičnini, last tožene stranke, prej tožencev iz zadeve P 14/2010, in sicer 20 let, lastnik služeče nepremičnine pa temu ni nikdar nasprotoval. Predložil je tudi (številne) dokaze, ki jih je konkretno opredelil. Njegova tožba torej vsebuje vse, kar je treba, da se lahko obravnava.

9. Vprašanje (formalne) popolnosti tožbe je treba razlikovati od vprašanja (vsebinske) sklepčnosti tožbe, to je vprašanja, ali so navedena vsa dejstva, ki utemeljujejo uveljavljano pravno posledico, na kar daje odgovor materialno pravo. Ocena sodišča prve stopnje, da pritožnik ni podal nikakršnih tožbenih navedb glede postavljenega tožbenega zahtevka in da posameznih dokazov v ta namen ni substancirano navedel, zaradi česar je vloga nepopolna, je tako v zvezi z obstojem formalnih predpostavk neutemeljena. Trditev tožnika, da bo tožbo dopolnil dodeljeni odvetnik, ob navedenem tudi ne povzroči nepopolnosti tožbe.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč.

365. čl. ZPP), da bo v zadevi lahko vsebinsko odločilo.