Jedro

Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika kot prepozen (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnika za omejitev izvršbe (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku s fikcijo vročitve. Vročevalec je pustil dolžniku obvestilo o sodni pošiljki v hišnem predalčniku 27. 8. 2019, ker pisma ni bilo mogoče vročiti na naslovu. Ker dolžnik ni prevzel sodnega pisanja na pošti, mu je bilo puščeno v hišnem nabiralniku 13. 9. 2019 (povratnica v spisu). Osemdnevni rok za podajo ugovora je potekel 19. 9. 2019, vendar je dolžnik podal ugovor šele 20. 9. 2019 s priporočeno pošto, kar je prepozno. Upnik nima poplačilne pravice iz parc. št. 263/25 k.o. ... niti ni dolžnik lastnik nepremičnine. Glede na višino terjatve 1,295.203,74 EUR in na vrednost zastavljene nepremičnine parc. št. 263/19 k.o. ..., ki po GURS znaša 1,215.822,00 EUR, pri čemer dolžnik ni izkazal, da bi prodaja nepremičnine zadoščala za poplačilo terjatve, ni pogojev za omejitev izvršbe samo na predmet in sredstvo, katero je predlagal dolžnik. Sodišče v tej fazi postopka še ne razpolaga z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da za fikcijo vročitve ne zadošča le pretek 15-dnevnega roka, temveč tudi dejanska izročitev pisanja v hišni predalčnik. Fikcija brez fizične izročitve ne more nastopiti, le šteje se, da je stranka prevzela pisanje pred dnem fizične izročitve in zato rok ne prične teči naslednji dan po fizični izročitvi pisanja v hišni predalčnik, temveč isti dan, ko je prišlo do fizične izročitve pisanja. V konkretnem primeru je bilo pisanje sklep o izvršbi dolžniku puščeno v hišnem predalčniku 13. 9. 2019, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Tudi če štejemo 13. 9. 2019 za prvi dan 8-dnevnega roka se je iztekel 20. 9. 2019 in ne 19. 9. 2019, kot je neutemeljeno odločilo sodišče. Ker je dolžnik poslal ugovor zadnji dan roka 20. 9. 2019 priporočeno po pošti, je bil pravočasen in ga sodišče ne bi smelo zavreči, temveč o njem odločiti. Upnik bi se lahko popolnoma poplačal samo s prodajo nepremičnin parc. 263/19 in 263/25 k.o. ..., saj ni relevantna ocena GURS, kot zmotno navaja sodišče, ampak cenitev strokovnjaka. Če bi sodišče to upoštevalo, bi ugotovilo, da vrednost nepremičnine znaša vsaj 2,6 mio EUR, kar bi več kot zadostovalo za popolno poplačilo upnika. Ob postopanju sodišča, če bo upoštevalo prenizko postavljeno oceno GURS namesto ustrezne sodne cenitve vrednosti nepremičnine, bo tudi izklicna cena na prvi javni dražbi v škodo dolžnika in upnika določena v 70 % od prenizke osnove namesto od prave vrednosti. Ker sodišče ni opravilo cenitve in postavilo izvedenca za cenitev nepremičnine v skladu s 178. členom ZIZ, ne pa da je samo ocenilo vrednost na podlagi GURS, ki je nezanesljiva in ne predstavlja tržne vrednosti nepremičnine, je napačno ocenilo vrednost nepremičnine parc. št. 263/19 k.o. ... in posledično napačno zaključilo, da prodaja te nepremičnine ne zadostuje za popolno poplačilo. Nerazumljiv je zaključek, da je pri presojanju pogojev za omejitev izvršbe upoštevalo, da upnik nima poplačilne pravice na nepremičnini parc. št. 263/25 k.o. ... . Ni jasno zakaj upnik naj ne bi imel poplačilne pravice na tej nepremičnini, če nanjo predlaga izvršbo, zaradi česar bo poplačilno pravico pridobil v izvršilnem postopku. Če pa je ne bo, ni jasno zakaj je sodišče na tem predmetu dovolilo izvršbo. Sodišče na tem predmetu sploh ne bi smelo dovoliti izvršbe oziroma bi jo moralo omejiti. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ker se ni opredelilo do dolžnikovih navedb glede osebnega jamstva porokov, ki ga je upnik pridobil pod izrecnim pogojem, da se kratkoročni kredit prioritetno poplača iz premoženja dolžnika in ne porokov.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da se je rok za ugovor iztekel 19. 9. 2019. Ker je dolžnik vložil ugovor 20. 9. 2019, ga je sodišče pravilno zavrglo kot prepoznega. Glede ocene vrednosti nepremičnine parc. št. 263/19 k.o. ... dolžnik za svojo oceno vrednosti ni predložil nobenega dokaza. Kar se tiče nepremičnine parc.št. 263/25 k.o. ... je sodišče pravilno ugotovilo, da upnik na tej nepremičnini nima poplačilne pravice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno navaja, da za fikcijo vročitve ne zadošča le pretek 15-dnevnega roka, temveč tudi dejanska izročitev pisanja v hišni predalčnik, da fikcija brez fizične izročitve ne more nastopiti, da rok ne prične teči naslednji dan po fizični izročitvi pisanja v hišni predalčnik, temveč že isti dan, ko je prišlo do fizične izročitve pisanja, da tudi če štejemo 13. 9. 2019 za prvi dan 8-dnevnega roka, je iztekel 20. 9. 2019 in ne 19. 9. 2019. Sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen s tako imenovano fikcijo, urejeno v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. To pritožbeno ni sporno, temveč je sporna zgolj razlaga zakonskih določb kdaj pride do fikcije. Tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2. Ravno v slednjem stavku je odgovor na pritožbene navedbe dolžnika v zvezi z vročanjem.

6. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi v spisu izhaja, da je vročevalec 27. 8. 2019 (torek) v hišnem predalčniku dolžnika pustil obvestilo z navedbo, kje je pismo in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. To je ugotovilo sodišče prve stopnje (3. točka obrazložitve sklepa) in dolžnik ne zanika. Obvestilo je tudi javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Glede na zakonsko fikcijo je datum vročitve zadnji - 15. dan od obvestila, kar je bilo 11. 9. 2019 (sreda). Zadnji 8-dnevnega ugovornega roka pa je bil 19. 9. 2019 (četrtek), ki ga je prav tako pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (3. točka obrazložitve sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je dolžnik poslal ugovor 20. 9. 2019 priporočeno po pošti (3. točka obrazložitve sklepa), kar priznava v pritožbi. To je bilo prepozno in sodišče prve stopnje je ugovor utemeljeno zavrglo.

7. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je bistveno kršilo pravila postopka, ker se ni opredelilo do njegovih navedb glede osebnega jamstva porokov, ki ga je upnik pridobil pod izrecnim pogojem, da se kratkoročni kredit prioritetno poplača iz premoženja dolžnika in ne porokov, da je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Gre za vsebinske ugovorne trditve glede dovolitve izvršbe in sodišče prve stopnje bi jih presojalo samo v primeru pravočasnega ugovora. Ker ga dolžnik ni podal, se do njih ni rabilo opredeljevati.

8. Dolžnik neutemeljeno navaja, da je nerazumljiv zaključek sodišča, da je pri presojanju pogojev za omejitev izvršbe upoštevalo, da upnik nima poplačilne pravice na nepremičnini parc. št. 263/25 k.o. ..., da ni jasno zakaj upnik naj ne bi imel poplačilne pravice na tej nepremičnini, če pa je nanjo predlagal izvršbo, da zakaj je sodišče na tem predmetu dovolilo izvršbo, da na tem predmetu sploh ne bi smelo dovoliti izvršbe oziroma bi jo moralo omejiti. Sodišče prve stopnje se je tem, da dolžnik ni lastnik nepremičnine (11. točka obrazložitve sklepa), lahko prepričalo samo iz podatkov v zemljiški knjigi. Tudi sodišče druge stopnje jih je preverilo in ugotovilo, da nepremičnina parc. št. 263/25 k.o. ... ni last dolžnika v tej zadevi, temveč družbe A. d.o.o.. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo trditve in dokaze dolžnika v zvezi s predlogom za omejitev izvršbe zgolj na eno nepremičnino parc. št. 263/19 k.o. ... .

9. Dolžnik neutemeljeno vztraja, da bi se lahko upnik popolnoma poplačal samo s prodajo te nepremičnine in da bi sodišče lahko ugotovilo, da je vrednost nepremičnine vsaj 2,6 mio EUR. Dolžnik za to odločilno trditev ni ponudil nobenega dokaza. Res je sodišče prve stopnje (samoiniciativno) vpogledalo v podatke GURS in ugotovilo, da naj bi bila ocenjena vrednost nepremičnine 1,215.822,00 EUR (11. točka obrazložitve sklepa), vendar je v tej fazi postopka, ko sodišče prve stopnje še ni angažiralo sodnega izvedenca v skladu s 178. členom ZIZ in še ne razpolaga z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine (13. točka obrazložitve sklepa), pravilno zavrnilo predlog dolžnika za omejitev izvršbe v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da če bo upoštevalo prenizko postavljeno vrednost GURS, namesto ustrezne sodne cenitve, bo tudi izklicna cena na prvi javni dražbi v škodo dolžnika in upnika v višini 70 % od prenizke osnove, namesto od prave vrednosti, da ne sme uporabiti nerealno nizke vrednosti nepremičnin po GURS in mora ugotoviti realno tržno ceno s pravilno cenitvijo, da je napačno zaključilo, da prodaja te nepremičnine ne zadostuje za popolno poplačilo upnikove terjatve. Glede na to, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni podal nobenega dokaza, je preuranjeno njegovo sklicevanje na cenitev nepremičnine, ki jo bo pridobilo sodišče po uradni dolžnosti v nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da bi prodaja nepremičnine 263/19 k.o. ... vzadoščala za poplačilo upnikove terjatve (11., 12. točka obrazložitve sklepa).

10. Dolžnik v pritožbi zatrjuje tudi delna poplačila in upnik je v odgovoru na pritožbo delno umaknil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje še ni o tem odločalo, bo pa v nadaljevanju postopka.

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 2 Sklepi VSL II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013.