Jedro

Pritožnik je z nasprotno tožbo zahteval, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank, na katerem sta deleža enaka, spada tudi večje število likovnih del, pri čemer je slike opisal tako, da je za vsako navedel podlago slikanja, njene dimenzije, tehniko slikanja, naslov pa je navedel le pri nekaterih slikah, saj naj bi ostale ne imele naslova in je zato pri njih navedeno "brez naslova". Po presoji pritožbenega sodišča je takšna opredelitev tožbenega zahtevka v nasprotni tožbi dovolj določna. Na podlagi takšnega zahtevka je namreč mogoče presoditi, ali v skupno premoženje pravdnih strank spadajo vse opisane slike, ali pa le nekatere oziroma nobena od njih.

Utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe o tem, da se slik bolj določno sploh ne da opisati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo tožene stranke Antona B. z dne 18.6.2004. Zoper navedeni sklep se je Anton B. pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da ga je sodišče prve stopnje res pozvalo, da svojo nasprotno tožbo z dne 18.6.2004 v roku 15 dni popravi, vendar pa tega ni storil, saj se tega ne da storiti. Pravi, da bolj precizno kot je v nasprotni tožbi postavljen tožbeni zahtevek, se zahtevka ne da postaviti. Pravi, da je vse slike, ki naj bi spadale v skupno premoženje pravdnih strank, opisal z vsemi podatki, s katerimi se slike označujejo, z njihovo dimenzijo, tehniko slikanja in vrsto podlage. Meni, da ni kriv za to, da večina slik nima naslova oziroma da imajo naslov "brez naslova". Pravi tudi, da je večina slik abstraktnih in se jim ne da določiti naslova. Ker se bolj precizno in bolj določeno sliko ne da označiti, meni, da ima nasprotna tožba vse elemente, ki jih mora imeti ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP.

Poleg tega tudi sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim ga je pozvalo, da popravi nasprotno tožbo, ni navedlo, kako naj jo dopolni oziroma kako naj tožbeni zahtevek naredi bolj določen. Ker se izpodbijani sklep zaradi tega ne da preiskusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi dovolj določen za obravnavo. Pritožnik je z nasprotno tožbo zahteval, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank, na katerem sta deleža enaka, spada tudi večje število likovnih del, pri čemer je slike opisal tako, da je za vsako navedel podlago slikanja, njene dimenzije, tehniko slikanja, naslov pa je navedel le pri nekaterih slikah, saj naj bi ostale ne imele naslova in je zato pri njih navedeno "brez naslova". Po presoji pritožbenega sodišča je takšna opredelitev tožbenega zahtevka v nasprotni tožbi dovolj določna. Na podlagi takšnega zahtevka je namreč mogoče presoditi, ali v skupno premoženje pravdnih strank spadajo vse opisane slike, ali pa le nekatere oziroma nobena od njih. Utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe o tem, da se slik bolj določno sploh ne da opisati. Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pritožnika zato zavrglo v nasprotju z določbo 1. odst. 180. v zvezi s 1. in 4. odst. 108. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004). S takšnim nezakonitim postopanjem pa je pritožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 354. in 366. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Prvostopenjsko sodišče bo moralo v novem postopku vsebinsko odločiti tudi o zahtevku iz nasprotne tožbe.