Jedro

Zaradi domnevno napačno določenega odpovednega roka odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Ker tožniki odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ne izpodbijajo, je tožba, ki je bila vložena v teku odpovednega roka, preuranjena. Tožba bo dopustna šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj bo tedaj nastopila nezakonitost.

Izrek

Pritožbi zoper zamudno sodbo se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se tožba zavrže. Pritožbi zoper sklep o stroških se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Tožniki krijejo sami svoje stroške postopka.“ Tožniki krijejo sami svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo nezakonitost in razveljavilo odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikov z dne 26.3.2009 v 2. točki izreka, ki določa 45 dnevni odpovedni rok. Z izpodbijanim sklepom je toženi stranki naložilo, da tožnikom povrne stroške postopka v znesku 304,20 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Zoper zamudno sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka. Navaja, da tožniki niso izkazali pravnega interesa za tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, saj jim takšna sodba ne daje nobenega upravičenja in ni podlaga za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Tožniki bi lahko postavili le zahtevek za priznanje delovne dobe do določenega datuma, zahtevek za izplačilo plače in za razliko v odpravnini. Sodišče prve stopnje, čeprav ni bilo odgovora na tožbo, takemu zahtevku ne bi smelo slediti, ampak bi moralo tožbo zavreči. Ker tega ni storilo, naj zamudno sodbo razveljavi in tožbo zavrže pritožbeno sodišče, prav tako pa naj razveljavi sklep o stroških postopka. Če temu ne bi sledilo, pa pritožba še navaja, da utemeljenost zahtevka iz tožbe ne izhaja. Na čem tožniki utemeljujejo zahtevo, da so upravičeni do 150 dnevnega odpovednega roka, ni jasno. Pavšalne navedbe, da so delali pri pravnih prednikih tožene stranke, ne zadostujejo. Tožena stranka se pritožuje tudi na odmero stroškov postopka. Tožniki vrednosti spora niso opredelili, denarni zahtevek pa tudi ni postavljen. Zato podlaga za odmero stroškov ne more biti šest bruto plač, saj takega zahtevka v tožbi ni.

Tožniki v odgovoru na pritožbo navajajo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in je tožena stranka zamudila navajanje dejstev, ki sodijo v odgovor na tožbo. Ker je tožba vložena pred iztekom 45 dnevnega odpovednega roka, je podan pravni interes zanjo. Pravilno je zato odločeno tudi o stroških postopka. Tožniki predlagajo zavrnitev pritožbe in zahtevajo povrnitev stroškov odgovora nanjo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka je tožnikom dne 26.3.2009 podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in med drugim v odpovedi določila tudi 45 dnevni odpovedni rok (2. točka odpovedi). Tožniki so vložili tožbo pred iztekom tega roka in sicer z zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem delu, zaradi česar naj se 2. točka razveljavi. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka ugotavlja, da tožniki zahtevajo razveljavitev odpovedi pogodb o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na ugotovitev o dejstvih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje – v tem primeru delodajalca – ki povzroči prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V izjavo volje sodišče ne more posegati in je spreminjati na način, kot predlagajo tožniki in kot je storilo sodišče prve stopnje. Ker je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, torej prenehanje pravnega razmerja med strankama, edini učinek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavec lahko v skladu s 3. odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007) brez predhodne zahteve za odpravo kršitve zahteva le ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druge „odločitve“ in ugotovitve delodajalca v podani odpovedi za delavca nimajo neposrednega učinka. Tožena stranka je v 2. točki rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi določila, da tožnikom delovno razmerje preneha po izteku 45 dnevnega odpovednega roka. Tožniki so (ali bodo) imeli v okviru citiranega 3. odstavka 204. člena ZDR možnost uveljavljati nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z določenim dnem (v konkretnem primeru z dnem izteka 45 dnevnega odpovednega roka, šteto od vročitve odpovedi posameznemu tožniku) in zahtevati obstoj delovnega razmerja do drugega datuma (konkretno do izteka 150 dnevnega odpovednega roka). Varstvo pravic zoper „odločitve“ delodajalca, ki predstavljajo le ugotovitev dejstev, ni predvideno, saj taka ugotovitev sama po sebi nima pravnih učinkov. Zaradi domnevno napačno določenega odpovednega roka sama odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, z razveljavitvijo ugotovitve, da bo tožnikom delovno razmerje prenehalo po izteku 45 dnevnega odpovednega roka, pa tožniki tudi ne bi ničesar dosegli. Ker same odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne izpodbijajo, je tožba pred iztekom odpovednega roka preuranjena. Tožba bi bila dopustna šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj je v primeru, če delavcu, ki meni, da je upravičen do 150 dnevnega odpovednega roka, delovno razmerje preneha po izteku krajšega odpovednega roka, prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonito. Šele z iztekom napačnega odpovednega roka, ki bi imel za posledico prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi tožnikov, bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe, vendar z drugačnim zahtevkom, kot je zahtevek, ki ga uveljavljajo tožniki. Pritožba ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo, čeprav nanjo ni bilo odgovora, zavreči. Ker tega ni storilo, je zamudno sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo pritožbeno sodišče na podlagi 274. člena ZPP.

Posledično je utemeljena tudi pritožba zoper sklep o stroških postopka. Zavrženje tožbe pomeni neuspeh tožečih strank v postopku, zato te na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP same krijejo svoje stroške postopka.

Same krijejo tudi stroške odgovora na pritožbo in sicer na podlagi 1. odstavka 155. člena ZPP, saj odgovor na pritožbo k njeni rešitvi ni pripomogel.