Jedro

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker na njej ni podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke. Iz sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je jasno razvidna oseba, ki podaja odpoved, in sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, pa tudi volja tožene stranke kot delodajalca, da pogodbo o zaposlitvi redno odpove. Zgolj dejstvo, da na pisnem odpravku odpovedi, ki ga je tožnik prejel iz rok zakonitega zastopnika tožene stranke, ni podpisa zakonitega zastopnika, ne pomeni, da v zvezi z odpovedjo ni upoštevana pisna oblika, ki je predpisana v 87. členu ZDR-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 6. 2015 (I. točka izreka), ugotovilo, da tožniku delovno razmerje 26. 7. 2015 ni prenehalo, temveč je z vsemi pravicami iz delovnega razmerja trajalo do 11. 8. 2015, višji tožbeni zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, zahtevek za reintegracijo pa je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožniku od 27. 7. 2015 do 10. 8. 2015 prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ga prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ ter mu obračuna sorazmerni del mesečnega nadomestila plače od zneska 801,03 EUR bruto, odvede akontacijo dohodnine in prispevke ter izplača neto znesek, kar je tožnik zahteval več ali drugače, pa je zavrnilo (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek iz naslova razlike v plači med plačo, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, in plačo, ki jo prejema pri novem delodajalcu (IV. točka izreka). Toženi stranki pa je naložilo, naj tožniku obračuna denarno povračilo v znesku 3.204,12 EUR, odvede predpisane davke in prispevke ter tožniku plača neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku za znesek 4.806,18 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo stroškov postopka tožniku v višini 783,97 EUR (VI. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe prava in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v tem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot nepravilno graja stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved nezakonita zato, ker ni podpisana. Sklicuje se na sodbo opr. št. II Ips 657/96, iz katere izhaja, da nepodpisana listina ne pomeni neizpolnitve pisne oblike, saj je namen podpisa le identifikacija podpisnika. Navaja, da je v predmetni zadevi tudi iz ugotovitev sodišča prve stopnje razvidno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tisti, ki je tožniku povedal, da mu bo podal redno odpoved in mu je tudi vročil sklep o redni odpovedi iz poslovnega razloga. Meni, da v predmetni zadevi ni sporno, da je bil sklep o redni odpovedi sestavljen v pisni obliki in da je tožnik prejel ta sklep ter en izvod po posvetu z odvetnikom tudi obdržal. Navaja, da med postopkom nihče ni zatrjeval, da naj bi šlo le za osnutke odpovedi ali karkoli drugega, ampak sta tožnik in tožena stranka sklep o redni odpovedi štela za redno odpoved, ki jo je tožnik prejel in v nadaljevanju proti njej vložil tožbo. Zgolj odsotnost podpisa zakonitega zastopnika na sklepu, ki je bil podan v pisni obliki, po mnenju tožene stranke ne more pomeniti, da zahteva po pisni obliki ni bila spoštovana. Pove, da odpoved ni bila podana v ustni obliki, temveč v pisni, manjkajoči podpis zakonitega zastopnika tožene stranke pa je bil saniran s tem, da je bil ravno zakoniti zastopnik tisti, ki je vročil odpoved tožniku in mu s tem dal jasno vedeti, da je odpoved resnična ter da je takšna njegova volja. Meni, da je bila tudi identifikacija osebe, ki je dajala odpoved, v tem primeru izvedena, saj je bilo tožniku jasno, da odpoved prejema od zakonitega zastopnika delodajalca, pri čemer je tudi tožnik sam vedel, da je prejel odpoved, saj je z njo tudi odšel k odvetniku, ki mu je svetoval, naj en izvod obdrži, dva pa vrne. Trdi, da je pisni sklep o odpovedi listina, iz katere je razvidna volja delodajalca in v kateri so obrazloženi dejanski razlogi za odpoved. Opozarja še na določbo 58. člena Obligacijskega zakonika in teorijo realizacije, saj sta sklep obe stranki realizirali in je na tej podlagi prišlo do prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in do zaposlitve tožnika pri novem delodajalcu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi presojalo zakonitost redne odpovedi zaradi poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku z dne 8. 6. 2015. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je odpoved nezakonita že zato, ker ni bila podpisana s strani zakonitega zastopnika tožene stranke. Tako stališče je glede na ostale ugotovljene okoliščine primera nepravilno. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo: - da med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju na delovnem mestu delavca za pomožna dela v gradbeništvu od 16. 8. 2004 dalje, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010 za nedoločen čas, - da med strankama prav tako ni obstajal spor o tem, da je tožena stranka 9. 6. 2015 v svojih poslovnih prostorih tožniku v roke izročila sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 6. 2015, - da je nesporno tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 26. 7. 2015. 6. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 6. 2015, ki jo je tožena stranka vročila tožniku 9. 6. 2015, ni nezakonita zato, ker na njej ni podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je iz sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (listina A 1) jasno razvidna oseba, ki podaja odpoved, in sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, pa tudi volja tožene stranke kot delodajalca, da pogodbo o zaposlitvi redno odpove. Zgolj dejstvo, da na pisnem odpravku odpovedi, ki ga je tožnik prejel iz rok zakonitega zastopnika tožene stranke, ni podpisa zakonitega zastopnika, ne pomeni, da v zvezi z odpovedjo ni upoštevana pisna oblika, ki je predpisana v 87. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 – ZDR-1). V predmetni zadevi je jasno, da je bila odločitev o odpovedi sprejeta s strani pristojne osebe, to je zakonitega zastopnika tožene stranke A.A., ki je to dejstvo zaslišan kot stranka tudi potrdil. Drži tudi trditev tožene stranke, da sta obe stranki navedeni sklep šteli za odpoved, ki je imela tudi posledico - prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, tožnik pa je vložil tožbo za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, kar prav tako kaže, da ni šlo le za osnutek odpovedi ali nezavezujoč predlog tožene stranke, ampak za zavezujočo enostransko izjavo volje, s katero je tožena stranka kot delodajalec odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi (prim. z odločbama Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1702/2003 z dne 7. 11. 2003, in opr. št. Pdp 276/2009 z dne 4. 6. 2009).

7. Glede na to je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje in preuranjeno odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 6. 2015 nezakonita, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera ne bi bilo smotrno, da bi samo dopolnjevalo postopek oziroma odpravljalo navedene pomanjkljivosti (355. člen ZPP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališča, da odpoved ni nezakonita že zaradi manjkajočega podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke, moralo po izvedenem dokaznem postopku odločiti o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 6. 2015. 8. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

9. Ker stranki nista priglasili pritožbenih stroškov, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.