Jedro

Sodišče zakonsko zveze razveže kljub nasprotovanju drugega zakonca, če je zakonska zveza za prvega nevzdržna.

Otroka sme sodišče zaupati v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev takrat, ko bi skupno varstvo in vzgoja otroka ogrožala. Pri odločitvi, kateremu od staršev naj sodišče zaupa otroka, ima prednost tisti starš, ki je, med drugim, sposoben preseči lastne interese.

Stališče šole (ki je strokovnjak na tem področju), ki jo deklica obiskuje, je, da ima deklica specifične učne težave, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Ker oče tej pomoči nasprotuje, je za zagotovitev dekličine največje koristi bistveno, da je zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki konstruktivno sodeluje s šolo in deklici pomaga pri učenju in šolskih obveznostih v okviru dnevnih aktivnosti. Očitno je, da mama dekličino korist upošteva pred svojimi potrebami.

Sodišče prve stopnje je finančne zmožnosti na strani obeh udeležencev jasno in natančno ugotovilo. Ob tem je na strani nasprotnega udeleženca presojalo tudi navedbe glede dveh kreditov in aktivnih izvršilnih postopkov, na katere nasprotni udeleženec ponovno opozarja v pritožbi. V zvezi s tem je za znesek polovice stanovanjskega kredita (za del, ki bi bil primerljiv s položajem, ko bi nasprotni udeleženec plačeval najemnino, ob upoštevanju, da v stanovanju prebiva njegova mati, na katero bi odpadla druga polovica) pravilno zmanjšalo preživninsko zmožnost nasprotnega udeleženca. Njegova preživninska obveznost pa ima prednost tako pred njegovimi preostalimi kreditnimi obveznostmi kot tudi pred obveznostmi, v zvezi s katerimi so v teku izvršilni postopki (četrti odstavek 110. člena ZIZ), kar je v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo udeležencev postopka in njuno mld. skupno hčer A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici. Določilo je, da stiki med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem potekajo na način, da je oče dolžan vsak mesec najkasneje do 21. v mesecu pisno po elektronski pošti sporočiti materi, katere dneve v naslednjem koledarskem mesecu bo imel stik z mld. A. A., pri čemer ima oče stik praviloma en ali dva vikenda na mesec od petka popoldan do nedelje pred večerom ter en dan med tednom po šoli ali obšolski dejavnosti z nočitvijo in jo naslednji dan zjutraj odpelje v šolo. Medletne počitnice mld. A. A. preživi izmenjaje pri enem in pri drugem staršu. Stiki v času poletnih šolskih počitnic potekajo tako, da mld. A. A. preživi strnjeno dva tedna z materjo in strnjeno dva tedna z očetom, pri čemer se o terminu tega stika starša dogovorita do 1. 4. tekočega leta. V preostalem delu poletnih počitnic potekajo stiki po rednem režimu. Oče je dolžan plačevati preživnino od 22. 8. 2022 dalje v višini 201,00 EUR mesečno do vsakega 18. v mesecu za tekoči mesec. Do dneva izdaje tega sklepa zapadle obroke preživnine v skupnem znesku 2.878,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je oče dolžan plačati v 15 dneh. Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da se z vsebino sklepa ne strinja. Zakonska zveza med udeležencema ni nevzdržna. Mld. A. A. lahko nudi več vzgoje in varstva kot predlagateljica, ker je lastnik stanovanja in že več let dela kot tehnik zdravstvene nege. Ne drži, da ni sodeloval s CSD - odgovoril jim je na vsa vprašanja, zglasil se je pri njih na vsak njihov poziv. Navedbe v zaznamkih CSD so izmišljene. Glede obšolskih dejavnosti bo za mld. A. A. trenutno judo dovolj - planira, da bo v prihodnosti postala mednarodni sodnik za judo in trener juda. Neprimerno je, da bi moral stike napovedovati po elektronski pošti do 21. v mesecu za naslednji mesec - v kolikor bi se dogajale kakšne nepravilnosti ali zlorabe, sam tega ne bi mogel ugotavljati. Poleg tega sta bivališči predlagateljice in nasprotnega udeleženca oddaljeni le približno 1,2 km. Predlaga, da bi bila mld. A. A. pri njem tri vikende na mesec, poleti pa en mesec pri vsakem izmed staršev, ostalo pa izmenično. Mld. A. A. ima tudi babico, ki bi jo rada videla vsak vikend. Sam bi jo kdaj rad pobral tudi v šoli. Znesek dosojene preživnine je previsok. Že dve leti ima na računu izvršbe in zato prejme le 910,00 EUR mesečno. Odplačuje tudi dva kredita v skupnem znesku približno 461,00 EUR. Če bi plačal še dosojeni znesek preživnine, mu od plače ne bi ostalo niti za položnice in za mesečno vozovnico za avtobus. Zneska 2.878,84 EUR ne zmore plačati, ker teh denarnih sredstev nima.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

**Glede razveze**

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da za razvezo zakonske zveze ni podana pravna podlaga in da zakonska zveza ni nevzdržna. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno obrazložilo, zakaj je zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, nato pa na podlagi tega naredilo pravilen materialnopravni zaključek o izpolnjenosti pogoja po prvem odstavku 98. člena Družinskega zakonika1. Obširna pojasnila nasprotnega udeleženca glede tega, zakaj s predlagateljico nista spala v isti postelji, niso relevantna, ker ne spreminjajo dejstva, da je zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna. Nerelevantno je tudi, da se nasprotni udeleženec z razvezo ne strinja. Sodišče zakonsko zveze razveže kljub nasprotovanju drugega zakonca, če je zakonska zveza za prvega nevzdržna.2 **Glede zaupanja v varstvo in vzgojo**

6. V skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije3, imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Prvenstveno je torej potrebno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno vzgojo in varstvo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje, ob predpostavki, da sta skupna varstvo in vzgoja v korist otroka (7. člen DZ). Otroka sme sodišče zaupati v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev takrat, ko bi skupno varstvo in vzgoja otroka ogrožala. Pri odločitvi, kateremu od staršev naj sodišče zaupa otroka, ima prednost tisti starš, ki je, med drugim, sposoben preseči lastne interese.4

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je v korist mld. A. A., da se zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici. Ob tem se je pravilno oprlo na zaslišanje obeh udeležencev, listinsko dokumentacijo v sodnem spisu in mnenje CSD, iz katerega izhaja, da je v korist mld. A. A., da se zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici, ker ta konsistentno prepoznava in skrbi za potrebe deklice, sodeluje s šolo, logopedom, deklici pomaga pri šolskem delu in ureja njene obšolske aktivnosti. Oče po mnenju CSD po drugi strani potrebuje več razlage, da bi razumel potrebe mld. A. A. na šolskem področju, zaradi česar je z njim težje vzpostaviti konstruktiven dialog, ki bi prinesel koristne rezultate za deklico. Oče tako, kljub prizadevanjem šole in kljub drugačnemu dogovoru, ki ga je sklenil s CSD, vztrajno nasprotuje temu, da bi deklica v šoli imela dodatno učno pomoč šolske svetovalne delavke in da bi se zanjo pričel postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. CSD je izrazil zaskrbljenost, da nasprotni udeleženec ne zmore ali noče smiselnega sodelovanja s šolo, njegovo sodelovanje s CSD pa ni konstruktivno.

8. Glede na povzete zaključke izpodbijanega sklepa so pritožbeni ugovori, da lahko nasprotni udeleženec mld. A. A. ponudi več varstva in vzgoje kot mati, preveč pavšalni. Na osebno sposobnost nuditi primerno in koristno vzgojo in varstvo očetov poklic in lastništvo nepremičnine nimata bistvenega vpliva. Iz izvedenega dokaznega postopka očitno izhaja, da mati lahko ustrezneje poskrbi za dekličine dnevne potrebe (predvsem na področju izobraževanja), kot je to počela že do sedaj. Stališče šole (ki je strokovnjak na tem področju), ki jo deklica obiskuje, je, da ima deklica specifične učne težave, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Ker oče tej pomoči nasprotuje, je za zagotovitev dekličine največje koristi bistveno, da je zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki konstruktivno sodeluje s šolo in deklici pomaga pri učenju in šolskih obveznostih v okviru dnevnih aktivnosti. Očitno je, da mama dekličino korist upošteva pred svojimi potrebami. Posebej je to relevantno glede na dejstvo, da je oče nekonsistenten glede svojega prepričanja, ali meni, da ima deklica učne težave ali ne - med postopkom je izpovedal, da jih ima5, v pritožbi temu ostro nasprotuje. Z odrekanjem dodatne strokovne pomoči mld. A. A. oče ogroža njeno korist. V tej fazi se dekličino korist lahko zaščiti najmanj s tem, da se ji zagotovi, da ji bo mama lahko še naprej dnevno pomagala z dnevnimi šolskimi obveznostmi. Ker pa bo breme šolskih obveznosti z leti vedno večje (in ga najverjetneje mama sama ne bo več zmogla), bo, v kolikor bo oče s svojim nekonstruktivnim nasprotovanjem nadaljeval, zagotovo potreben razmislek s strani strokovnih institucij o ostrejših ukrepih za zagotovitev dekličine koristi na področju izobraževanja.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi sicer neutemeljeno izpostavlja, da mld. A. A. nima posebnih potreb, ker v šoli dosega minimalne standarde. Pri tem pozablja, da deklica te minimalne standarde dosega ravno zaradi pomoči, ki ji jo dnevno nudi mama. Doseganje minimalnih standardov ni zadosten oz. ustrezen pokazatelj tega, ali otrok potrebuje dodatno strokovno pomoč ali ne.

10. To, da nasprotni udeleženec svoje vizije in želje za deklico postavlja pred njene potrebe, sicer očitno potrjuje tudi sama pritožba, v kateri oče jasno razkriva svoje lastne načrte glede dekličine prihodnosti - postati trenerka in mednarodna sodnica za judo. Dekličinih želja v zvezi s tem ne navaja.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede neresničnosti navedb v poročilih CSD in glede pristranskosti samega CSD. Navedena ugovora sta preveč pavšalna, da bi bila mogoča njuna vsebinska presoja. Nasprotni udeleženec ne pojasni konkretno, kaj v poročilih CSD ni resnično. Nekonkretiziran očitek, da tast nasprotnega udeleženca verjetno poslovno sodeluje s CSD, ne vzbuja dvoma v pristranskost delavcev na CSD, sploh ob upoštevanju tega, da tudi sam nasprotni udeleženec ni prepričan v njihovo medsebojno poslovno sodelovanje.

**Glede stikov**

12. Pritožba nasprotnega udeleženca je v delu, ki se nanaša na določene stike, povsem pavšalna. Posledično je neutemeljen pritožbeni ugovor glede napovedovanja stikov po elektronski pošti do 21. v mesecu za sledeči mesec. Glede na to, da nasprotni udeleženec razpored dela s strani delodajalca prejme do 20. v mesecu za prihodnji mesec, je odločitev v izpodbijanem sklepu povsem življenjska in prilagojena nasprotnemu udeležencu. Dogovarjanje po elektronski pošti pa je učinkovito in ne potrebuje pretiranega truda, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tega, zakaj naj takšna ureditev napovedovanja stikov ne bi bila primerna, nasprotni udeleženec ne pojasni. Tudi ne pojasni, kakšnih nepravilnosti in zlorab zaradi določenih stikov ne bi mogel ugotavljati.

13. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da bi mld. A. A. pri nasprotnemu udeležencu preživela tri vikende na mesec, med poletnimi počitnicami pa pri vsakemu izmed staršev po en mesec. Razlogov za navedeno pritožnik ne pojasni. V kolikor bo nasprotni udeleženec v prihodnje zamenjal službo in bodo dodeljeni stiki premalo, bo lahko predlagal njihovo spremembo. Stiki babice z mld. Jasno pa niso predmet tega postopka.

14. Želja nasprotnega udeleženca, da bi mld. A. A. rad kdaj pobral tudi v šoli, je že upoštevana v odločitvi sodišča prve stopnje v okviru stika, ki poteka med tednom.

**Glede preživnine**

15. Sodišče prve stopnje je višino mesečnih potreb mld. A. A. ocenilo na približno 352,00 EUR. Ta zaključek ni pritožbeno izpodbijan. Nasprotni udeleženec smiselno oporeka zaključku sodišča, da so preživninske zmožnosti udeležencev postopka v razmerju 43 % proti 57 % v korist nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec namreč ugovarja višini mesečne preživninske obveznosti, ki mu je bila naložena v plačilo, in sicer iz razloga, ker je ta previsoka - sam nima dovolj sredstev za njeno plačilo. Hkrati izpostavlja, da njegova mati kot samohranilka ni prejemala nikakršne preživnine. V bistvenem torej želi, da predlagateljica nosi 100 % preživninskega bremena.

16. Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 183. člena DZ). Povedano pri ustavnih in konvencijskih podlagah o izhodiščno enakovrednem statusu obeh od staršev, velja tudi za dolžnost preživljanja; oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka. Sodišče prve stopnje je finančne zmožnosti na strani obeh udeležencev jasno in natančno ugotovilo. Ob tem je na strani nasprotnega udeleženca presojalo tudi navedbe glede dveh kreditov6 in aktivnih izvršilnih postopkov, na katere nasprotni udeleženec ponovno opozarja v pritožbi. V zvezi s tem je za znesek polovice stanovanjskega kredita (za del, ki bi bil primerljiv s položajem, ko bi nasprotni udeleženec plačeval najemnino, ob upoštevanju, da v stanovanju prebiva njegova mati, na katero bi odpadla druga polovica) pravilno zmanjšalo preživninsko zmožnost nasprotnega udeleženca. Njegova preživninska obveznost pa ima prednost tako pred njegovimi preostalimi kreditnimi obveznostmi7 kot tudi pred obveznostmi, v zvezi s katerimi so v teku izvršilni postopki (četrti odstavek 110. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju8), kar je v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje.

17. Dokazno nepodprt je pritožbeni ugovor, da nasprotni udeleženec na račun prejema le 910,00 EUR mesečno, zaradi česar mu po plačilu preživnine ne bi preostalo dovolj sredstev za položnice in mesečno avtobusno vozovnico. Iz plačilnih list nasprotnega udeleženca9 za obdobje od avgusta 2022 do avgusta 2023 izhaja, da je zgolj dvakrat prejel nakazilo v znesku, nižjem od 1.000,00 EUR, večinoma pa so njegova nakazila presegala 1.300,00 EUR. Poleg tega je nasprotni udeleženec med svojim zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje izrecno zavrnil odgovor na vprašanje glede tega, ali plačuje kakšen prispevek za to, da prebiva pri prijatelju.10 Nasprotni udeleženec torej po lastni krivdi ni izkazal, da ima kakršnekoli druge mesečne obveznosti, z izjemo kreditov in izvršb. 18. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nasprotni udeleženec ne zmore plačati 2.878,84 EUR za že zapadle obroke preživnine, ker teh sredstev nima. Višine in načina izračuna ugotovljenega zneska, ter obveznosti njegovega plačila, pritožnik obrazloženo ne izpodbija. To, kako in kdaj bo ta znesek nasprotni udeleženec plačal, pa ni predmet tega postopka.

**Sklepno**

19. Po ugotovitvi, da niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi, je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku11 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku12). Tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), odločitev pa ocenjuje kot koristno in primerno za mld. A. A. **Glede stroškov pritožbenega postopka**

20. Predlagateljica v svojem odgovoru na pritožbo v večinskem delu povzema ugotovitve iz izpodbijanega sklepa. Ker njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom in drugim odstavkom 55. člena ZNP-1). Tudi zaradi tega, ker gre za postopek, ki je voden zaradi koristi mladoletnega otroka, je najprimerneje, da vsak udeleženec postopka krije svoje stroške (tudi pritožbenega) postopka.

1 Ur. l. RS, št. 15/17 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju DZ. 2 Novak, B. (red.): Komentar Družinskega zakonika. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019; str. 318. 3 Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami; URS. 4 Novak, B. (red.): prav tam, str. 419-421. 5 Str. 16 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 18. 8. 2023, predzadnji odstavek: "(…) ker ona ima zdaj na več področjih probleme (…)" (list. št. 181 sodnega spisa). 6 Stanovanjskega in gotovinskega. 7 Enako VSL sklep IV Cp 1832/2015 z dne 15. 7. 2015. 8 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; ZIZ. 9 Priloge C22-C34. 10 Str. 21 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 18. 8. 2023 (list. št. 186 sodnega spisa). 11 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; ZPP. 12 Ur. l. RS, št. 16/19; ZNP-1.