Jedro

Toženec je dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisane (tožba v odgovor) vročeno s fikcijo, zato ta ni nastopila. Vročanje torej ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se v razmerju do drugega toženca razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 7. 10. 2004 izdalo zamudno sodbo zoper oba toženca. Sodba je postala pravnomočna. Drugi toženec (v nadaljevanju toženec) je kasneje (21. 2. 2012) uspel z razveljavitvijo klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe (red. št. 58 v spisu) in zahteval vročitev zamudne sodbe, nato pa vložil pritožbo, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da mu tožba ni bila nikdar vročena, saj na naslovu, kjer mu je bila vročena s fikcijo, živijo njegovi starši, s katerimi ni v najboljših odnosih, tudi sicer pa je imel ves čas drugje prijavljeno bivališče. Za predmetni pravdni postopek je izvedel šele na podlagi izvršilnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijanje pravilnosti vročitve tožbe je eden izmed dovoljenih, v pritožbenem postopku zoper zamudno sodbo sicer omejenih pritožbenih razlogov (338. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec uspel izpodbiti pravilnost vročitve s številnimi dokazi, ki jih je predložil pritožbi. Tožba mu je bila namreč s fikcijo leta 2004 vročena na naslov M. 35a, medtem ko iz potrdila o prejšnjih prebivališčih (priloga B 22) izhaja, da na tem naslovu že od 28. 5. 2001 nima prebivališča in ga poslej tudi nikdar več ni imel. V kritičnem obdobju (april in maj 2004 – list. št. 46) je bival na B. 12 v L., kar potrjuje tudi naslov toženca v razvezni sodbi z dne 29. 9. 2004 (priloga B 25). Pritožnik je zatrdil, da je do spora z ženo v letu 2004 bival na B., kasneje pa v M., kar potrjujejo razlogi sodišča v že navedeni razvezni sodbi (priloga B 25). Ker je toženec dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisanje vročeno s fikcijo, ta ni nastopila, zato vročanje ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi ugodilo, jo v razmerju do pritožnika razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

6. Zaradi nepravilne vročitve sodbe bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tožbo znova vročiti tožencu v odgovor, nato pa, če bo ta nanjo odgovoril, voditi pravdni postopek med tožnikom in njim.