Jedro

Sklicevanje na pogodbo ne pomeni uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti na podlagi dogovora. Zgolj priložitev sporazuma brez izrecnega uveljavljanja ugovora temu ne zadosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor krajevne pristojnosti tožene stranke z dne 17. 1. 2022. Ugotovilo je, da je tožena stranka podala ugovor krajevne pristojnosti šele v pravdnem postopku, v odgovoru na dopolnitev tožbe, ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kljub temu, da se je sklicevala na določbe pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1/20 z dne 15. 5. 2020, ki v 19. členu vsebuje dogovor, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Mariboru, ni podala ugovora krajevne pristojnosti niti ni vložila pritožbe zoper sklep o ugovoru. Ta je prepozen.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je pogodbo o sodelovanju med strankama vložila v spis že z ugovorom zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da se je nanjo sklicevala. Predhodno je potekal izvršilni postopek in ne pravdni postopek, zaradi česar ne more biti prekludirana v smislu uveljavljanja ugovora krajevne pristojnosti.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, ne držita očitka kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave RS in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker sodišče ni vsebinsko presojalo utemeljenosti ugovora krajevne pristojnosti. Izpodbijani sklep ima odločilne dejanske ugotovitve, prav tako ima zaključek na podlagi zakona. Zato se ga da preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka podala ugovor krajevne pristojnosti zaradi dogovora strank na podlagi pogodbe šele v pravdnem postopku v odgovoru na dopolnitev tožbe in ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine niti ni vložila pritožbe zoper sklep o ugovoru (4. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija. Zmotno navaja, da se je s tem, ko je vložila pogodbo v spis, nanjo že sklicevala. Sklicevanje na pogodbo ne pomeni uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti na podlagi dogovora. Drugi odstavek 62. člena ZIZ v zadnjem stavku med drugim določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Zgolj priložitev sporazuma brez izrecnega uveljavljanja ugovora temu ne zadosti. Tožena stranka se sklicuje na en primer v sodni praksi sklep VSL R 97/2013. Vendar ta ne pretehta usklajene sodne prakse, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, prepozen1. Ugovor krajevne pristojnosti, podan v odgovoru na tožbo v pravdnem postopku, je prepozen2. 7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklep VSL Rg 122/2016, ki se sklicuje na ustaljeno sodno prakso (VS RS III R 11/2014, III R 4/2015, III R 14/2015. 2 Sklep VS RS III R 21/2016.